Zakaj Slovenija nima (več) svetnikov?
Kadar potujem po Italiji, presenečena opažam, da ima skoraj vsako večje mesto svojega svetnika. Poleg svetnikov in svetnic iz res bogate krščanske zgodovine jim ne manjka niti sodobnih svetniških zgledov. Med Slovenci so najbolj poznani na primer Karel Acutis, Chiara Badano in Chiara Corbella Petrillo.
Zakaj Slovenija nima toliko svetnikov? Ena izmed razlag je vsekakor zgodovinski kontekst. Slovenija je bila dolgo del večjih imperijev, kot sta bila Avstro-Ogrska in Sveto rimsko cesarstvo, v katerih so imele lokalne cerkvene skupnosti manjšo možnost vplivati na kanonizacijo svojih osebnosti. Svetniške poti so pogosto povezane z močnimi političnimi in cerkvenimi strukturami, kar je Sloveniji v preteklosti primanjkovalo.
Seveda nisem pozabila na sv. Emo Krško, pa sv. Maksimilijana Celjskega, pa sv. Nazarija iz Kopra, celo veliki Hieronim naj bi izviral z današnjega slovenskega ozemlja. A nekako se s temi velikimi ljudmi iz tako daljne preteklosti težko poistovetimo.
Kljub temu da nimamo uradno razglašenih svetih, pa Slovenija ni brez svetniških zgledov, nekaj jih je že prepoznanih za blažene. Morda je najbolj poznan in priljubljen blaženi Anton Martin Slomšek, takoj za njim pa blaženi Lojze Grozde, ki ga je Cerkev prepoznala kot mučenca. Manj poznamo blažene drinske mučenke, med katerimi sta tudi dve Slovenki.
V zadnjem času veliko ljudi roma k Magdaleni Gornik, mistikinji iz 19. stoletja, ki je bila znana po stigmah in mističnem življenju. Proces za njeno beatifikacijo je že v teku.
Tudi med Primorci našega časa najdemo kar nekaj svetniških osebnosti, spomnimo se Filipa Terčelja in Jakoba Ukmarja, za katera prav tako teče postopek prepoznave za blaženega. Slovenskih kandidatov za svetništvo je še kar nekaj.
Svetniki, ki nam s svojim zgledom potrjujejo, da svetost ni zgolj stvar preteklosti, ampak cilj nas vseh, so izjemnega pomena za duhovno obnovo naše skupnosti. K njim romamo, se zatekamo v molitvi, radi premišljujemo o njihovem življenju in zgledu.
Ko bomo praznovali dan vseh svetih, se spomnimo tudi svetniških ljudi, ki smo jih srečali na svoji življenjski poti in so nam pomenili svetel zgled vere in krščanskega življenja. Tudi če v njihovo čast ne bodo stekli postopki za beatifikacijo in kanonizacijo v Vatikanu, ostajajo ti ljudje za nas svetilnik na naši poti proti večnosti.