Sto let cerkve sv. Florijana v Števerjanu

Piše: Giulia Černic

Visoki jubilej so obeležili z bogatim programom, mašo in poimenovanjem dvorane Sedejevega doma po msgr. Oskarju Simčiču

Vtežkih povojnih časih, ko so se Števerjanci vrnili iz begunstva, so se z velikim občutkom za skupnost lotili zidanja cerkve. Božji hram s konca 17. ali začetka 18. stoletja je bil med prvo svetovno vojno popolnoma porušen, zato so si mnogi prizadevali, da bi ga v vasi ponovno zgradili, predvsem župnik Ciril Sedej. Tako je bil 10. avgusta 1924 postavljen temeljni kamen, 29. novembra 1925 je bila cerkev blagoslovljena, 4. maja 1926 pa posvečena sv. Florijanu.

Pred nekaj dnevi je tako minilo natanko 100 let od posvetitve, kar so Števerjanci obeležili z bogatim programom praznovanj, ki se je začel v nedeljo, 3. maja, s slovesno mašo. Ob prisotnosti škofovega vikarja msgr. Karla Bolčine jo je daroval domači župnik Marijan Markežič, ob oltarju pa so mu pomagali domači ministranti. Na koru je mašo bogatil domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom Patricka Quaggiata in ob orgelski spremljavi Martine Hlede. Navzoči so bili tudi župan Marjan Drufovka, deželni svetnik SSk Marko Pisani ter drugi krajevni politični in družbeni predstavniki.

Pomen skupnosti in župnije

V pridigi je Markežič prisotne na pomen doma in kraja, kjer se človek počuti sprejetega, spomnil z zgodbo mladeniča, ki se je z vlakom vračal iz zapora. Domačim, ki jih je z bivanjem v zaporu spravil v veliko sramoto, je sporočil, naj na drevo obesijo barvni trak, če želijo, da se vrne domov. Če traku ne bo videl, se bo z vlakom peljal naprej in se izgubil v večjem mestu. Ko je vlak peljal mimo mladeničeve hiše, je na drevesu zagledal veliko barvnih trakov, zato se je srečen odpravil domov. Zgodba ponazarja, kaj človeku pomeni imeti dom in družino, na katero se lahko obrne v stiski. Dom pa je Markežič istovetil tudi z župnijo. “Kako lepo je imeti župnijo in župnijsko cerkev, kjer se vsi veselo srečujemo in gradimo živo skupnost, kjer bije srce, kjer deluje razum in kjer so pripravljene roke,” so bile njegove besede.

Veliko dvorano župnijskega doma so poimenovali po Simčiču

Ob obeleževanju pomembnega jubileja je potekalo tudi poimenovanje velike dvorane župnijskega doma, kjer domuje društvo F. B. Sedej, po msgr. Oskarju Simčiču, ki bi 4. maja prav tako praznoval 100. rojstni dan. Duhovnik, ki je v večnost odšel leta 2022, je več let služboval v Števerjanu, najprej kot kaplan, od leta 1957 do 1972 pa kot župnik. Nato je župnijo zapustil in se odpravil v Rim, da bi dokončal študij na Gregorijanski univerzi. Po vrnitvi v Gorico je v goriški nadškofiji opravljal različne odgovorne službe; med drugim je bil škofov vikar za slovenske vernike, več let pa je zanje skrbel tudi v Milanu.

Simčič je močno zaznamoval versko in kulturno življenje v Števerjanu, je ob poimenovanju velike dvorane povedal predsednik društva Matija Corsi. “Njemu gre pripisati veliko zaslugo, da lahko danes v tem župnijskem domu domuje SKPD F. B. Sedej, saj je nepremičnino odkupil in prenovil,” je povedal. Kdor bo odslej stopil v veliko dvorano župnijskega doma v Števerjanu, se bo lahko spomnil zaslužnega moža, na tabli zapisano ime ob vhodu pa bo najbrž tudi mlajše generacije spodbujalo k raziskovanju preteklosti in odkrivanju te osebnosti.

Tablo je blagoslovil škofov vikar, Simčičev naslednik, msgr. Karlo Bolčina, po odkritju pa je o “stricu Oskarju” spregovoril Aleš Simčič, ki se je spomnil, kako ga je pogosto obiskoval ter kako sta se skupaj pogovarjala o Števerjanu, Brdih in številnih prijateljih, ki jih je imel tukaj. Na dogodku sta za glasbeno kuliso poskrbela Mali otroški in Otroški pevski zbor F. B. Sedej pod vodstvom Vide Boškin in ob klavirski spremljavi Eme Terpin.

Nedeljsko praznovanje so Števerjanci sklenili s tradicionalnim piknikom sv. Florijana med borovci.

Praznovanje visokega jubileja se bo v Števerjanu nadaljevalo ta konec tedna. V petek, 8. maja, bo ob 20. uri slavnostni koncert domačega Mešanega pevskega zbora F. B. Sedej. V prvem delu bo na sporedu izbor sakralne glasbene literature od renesanse do današnjih dni, v drugem delu pa krstna izvedba nove liturgične himne Te Deum za mešani zbor, solista, tolkala in orgle, ki jo je za to priložnost in za števerjanski sestav napisal skladatelj in dirigent zbora Patrick Quaggiato. Ob petju bo večer obogatila domačinka in umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Di Battista, ki bo podala umetnostnozgodovinski oris cerkve.

V soboto, 9. maja, pa bodo za praznično vzdušje v vasi poskrbeli pritrkovalci, ki so organizirali pravo tekmovanje. Poleg domačinov se ga bodo udeležile tudi skupine iz drugih župnij goriške nadškofije, zamejstva in Primorske.

Ob praznovanju zimsko kapelo cerkve sv. Florijana krasijo risbe otrok iz vrtca in osnovne šole, ki so v preteklih mesecih raziskovali zgodovino cerkve. Župnijski svet pa želi v tem letu objaviti tudi publikacijo o zgodovini cerkve, zato vabi vse vaščane, da posredujejo fotografije in dokumente, ki jih hranijo doma, ter zapišejo spomine na pomembne dogodke preteklih let, povezane s cerkvenim dogajanjem.

Slike

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme