Staro leto in novo leto
Jezikovnica (220)
Izteka se leto 2025, pričakujemo leto 2026. Za silvestrovo bo silvestrovanje s silvestrsko večerjo in po polnoči se bo začelo novo leto in novoletni čas. Zakaj toliko opletam s temi izrazi? Povod za današnjo Jezikovnico so namreč ravno pravkar naštete besede in besedne zveze. Pred skoraj enim letom sem pisala prav o tem, kako se pravilno piše novoletni (skupaj, ne pa z vezajem), vendar se zdi, da tovrstnih jezikovnih nasvetov ni nikoli preveč. Pojdimo torej po vrsti.
Se še kdo spomni, da smo včasih 31. decembru rekli staro leto? “Kje boš za staro leto?” so eden drugega spraševali odrasli, ko sem v 80. letih prejšnjega stoletja bila komaj nekajletna deklica. To vprašanje je pomenilo: “Kje boš silvestroval?” Zdi se mi, da se danes pogosteje sliši: “Kje boš za novo leto?” Vendar to ni čisto ustrezno, saj se novo leto začne opolnoči, ko napoči 1. januar, staro leto oz. silvestrovo pa je zadnji dan v letu oz. 31. decembra. Tudi večerja tistega večera je pravzaprav silvestrska, ne novoletna. Pa nič za to, saj je tudi božični večer en dan pred praznikom, prav tako tudi Miklavžev. Zanimiva je tudi beseda predvečer, ki po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni “večer pred praznikom ali določenim dogodkom”, pa tudi “čas pred večerom”, torej vmesni čas med večerom in popoldnevom.
Na Štajerskem so nekoč uporabljali izraz “večerka”, to je bil pozni popoldan, v prislovni rabi “večerko” ’pozno popoldan’. Na Primorskem pa rada slišim “pod večer”, kar pomeni ’zvečer’, a lepše zveni, bolj lirično. Ne pozabimo na izraz “vigilija”, ki ga Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga kot “dan, večer pred velikim praznikom”, pa tudi kot “obred na ta dan, večer”. Samostalnik vigilija izhaja iz latinščine in po Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja pomeni ’bedenje, nočno stražo’, “vigil” ’čuječ, buden’, od koder izhajajo slovanski izrazi, ki so našteti v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika, kot so: vilja, bilja, bilje, bedenji dan, bedenje, badnjak.
Izraz silvestrovo, ki ga pišemo z malo, izhaja iz svetniškega imena Silvester. Pri sklanjanju imena Silvester pride do izpada neobstojnega polglasnika, ki je v imenovalniku zapisan s črko e, zato črke e v obrazilu drugih sklonov ni več (samo en e ostane tam, kjer ne označuje polglasnika, temveč naglašeni e): Silvestra, Silvestru, pri Silvestru, s Silvestrom. Tudi ko tvorimo nove besede, drugi e izpade, zato je prav zapisati: Silvestrov, silvestrski, silvestrovanje. Podobno je tudi pri samostalniku decembrski, saj se tako december kot Silvester končujeta na -er.
Ne pozabimo, da se besedna zveza novo leto piše z malo začetnico, enako tudi silvestrovo. In da se pridevnik novoletni v zvezi “novoletni čas” piše skupaj. Narobe je torej novo-letni. Pridevniki iz besednih zvez, kot so novo leto, velika noč, osebna izpoved, en jezik itd., se pišejo skupaj: novoletni, velikonočni, osebnoizpovedni, enojezikovni. Nič drugače ni pri prevzetih besedah, kot je New York. Če sta pridevnika iz zveze Nova Gorica in Novo mesto novogoriški in novomeški, je pridevnik iz zveze New York newyorški. Narobe pa je: novo goriški, novo-goriški, novo meški, novo-meški, new yorški in new-yorški.
Naj boste praznovali v Gorici, Novi Gorici, New Yorku ali kje drugje, na prostem ali v domači dnevni sobi – ali pa sploh ne boste ponočevali, pač pa boste začetek novega leta zdravo prespali, želim vam prijetno in mirno novo leto 2026!
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
