SNG Nova Gorica / Krojači sveta na javni vaji
V petek, 2. junija 2012, je bila v veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica javna vaja izvirnega dela Krojači sveta s podnaslovom Funeral Fashion Show, ki je izšla izpod zelo izrazitega, učinkovito sodobnega peresa Dušana Jovanovića, režiserja, dramatika pripovednika in pesnika, Vesne Milek, novinarke in pisateljice, Svetlane Slapšak, ki je doktorirala na Oddelku za antične študije Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, in dramaturginje ter producentke Klavdije Zupan. Krstna izvedba tega nenavadnega, zelo zanimivega iznajdljivo, večročno spisanega in odrsko prikazanega gledališkega spektakla je bila v Mariboru, 6. junija 2012. Maribor, prestolnica Štajerske, skupaj s partnerskimi mesti Mursko Soboto, Novim mestom, Ptujem, Slovenj Gradcem in Velenjem, kot znano, v letu 2012 nosi naslov Evropska prestolnica kulture. Nenavaden gledališki prikaz, na katerem se kot na nekakšnem pogrebnem “defileju”, ob glasbi in petju – tokrat se je kot izvrstna pevka z dokaj obsežnim glasovnim razponom in barvitimi niansami odlično znašla Ana Facchini -, in ob komentarjih dveh ceremoniarjev – plastično, v razgibanem podajanju, mestoma s skrivnostnim nadihom, sta ju prikazala Iztok Mlakar in Kristijan Guček – zvrstijo veliki krojilci zgodovine v znanosti, političnih in miselnih usmeritvah, v modnih muhah, glasbi, športu … (Aleksander Veliki, Kleopatra, Leonardo da Vinci, Elizabeta I., Napoleon Bonaparte, Mao Zedong, Marija Antoaneta, Josip Broz Tito, Coco Chanel, Marilyn Monroe, Charlie Chaplin, Pele …), ki jih poosebljajo člani igralskega ansambla SNG Nova Gorica in nekateri gostje, bo v Novi Gorici premierno uprizoritev doživel v prihodnji sezoni, v oktobru kot druga abonmajska predstava. Gotovo bo naletel na navdušenje gledalcev, saj so se prisotni povabljeni in novinarji na javni vaji z vsestransko pohvalnimi besedami izrazili o njem kot uresničitvi originalne gledališke ideje, v kateri “skoraj nemi” protagonisti zaživijo pred publiko v vsej svoji veličini, muhavosti, nenadkriljivosti, pa tudi človeški ranljivosti, ki se izkaže, ko se v smrt iztečejo naši življenjski sokovi in od velikih umov in kovačev človeške usode ostanejo le dela, razmišljanja, ugotovitve, politični podvigi ali zablode. Opazno je, kako so igralci v čim bolj prepričljivo izostritev značajskih odtenkov likov, pa tudi njihove zunanje podobe, v kretnje, gibe, mimiko, vložili ničkoliko študija in truda, saj so vsi izredno podobni “originalom” in izvrstno predstavljajo njihovo simbolno moč. K temu, da so se igralci tako enkratno prelevili v preminule osebnosti iz raznih zgodovinskih obdobij, so nedvomno prispevali tudi slikoviti kostumi, ki se neverjetno dobro, kot uliti ujemajo s predstavljenimi liki. Za to imata seveda zasluge kostumografinji Jelena in Svetlana Proković, pa tudi oblikovalka mask in pokrival Ana Lazovski. Za podoživitev duha posameznih zgodovinskih obdobij, kamor spadajo prikazane osebnosti, je odločilna tudi glasba Draga Ivanuše. Oblikovalca giba Nastja Bremec in Michal Rynia sta še dodatno poskrbela za večjo verodostojnost prikazanih zgodovinskih oseb, ki jih je režijska roka ogrnila z ironično, včasih karikaturno groteskno tančico, kar še bolj poudarja njihove značajske in vedenjske značilnosti. Ta posebni “posmrtni” show se dogaja na privzdignjenem prizorišču, prepolnem ovalnih odprtin z ogledali, kamor izginjajo te figure, kot da bi jih zemlja požirala, a se zaradi svojih “neumrljivih” podvigov vedno znova vračajo nanjo. Scenografsko podobo, ki je še posebno sugestivna, ko se na tleh prižgejo drobne luči v spiralah, je ustvarila scenografinja Meta Hočevar.
Skratka, to je čudovita, nenavadna predstava, o kateri bomo še pisali in brali, njenega ogleda ne gre zamuditi, saj jo ustvarjajo sami “gledališki velikani” z režiserjem Jovanovićem na čelu, ki zna še zmeraj presenečati in očarati s svojim neusahljivim, po novih izraznih možnostih hlepečim umetniškim ustvarjanjem.
IK
