Barvni unikati, črno-bele sledi življenja – umetnost pa taka

Summa umetnostnega zgodovinarja-kustosa Marca Goldina od Gauguina do Hopperja v Vili Manin, Art Vital – 12 let tandema Ulay – Marina Abramović v Cukrarni 

Od jeseni pritegujeta in se počasi iztekata odmevni razstavi v slikovitem okolju beneške Vile Manin v Passarianu pri Codroipu (Videm) oz. hipertehnološko povsem obnovljene ljubljanske Cukrarne ter privabljata širok in raznovrsten krog obiskovalcev. Ne vem, koliko si jih je ogledalo obe povsem različni razstavi in tako morda ustvarilo navzkrižno in primerjalno vizijo obeh. Razstava CONFINI, Da Gauguin a Hopper (Meje, Od Gauguina do Hopperja) predstavlja nekakšno summo izjemnega kuratorskega in ustvarjalnega dela Marca Goldina (Treviso, 1961), ki je po diplomi o klasiku umetnostne zgodovine Robertu Longhiju postavil v zadnjih 40 letih kakih 400 razstav. S svojo družbo Linea d’Ombra je v glavnem po severni Italiji predlagal svoje nadvse popularne tematske prereze italijanskega, evropskega, ameriškega ottocenta in novecenta.

Za deželno ustanovo ERPAC je tokrat pripravil izbor 130 del vrhunskih umetnikov iz 42 evropskih in ameriških muzejev, ocenjen na skupno vrednost 1,7 milijarde evrov. Kljub temu razkošju razstava ni v običajnih plemenitih salonih, pač pa v intimnem in komornem okolju konjušnic. V 16 sobah so zelo lepo razsvetljene slike, ki ponazarjajo različna Goldinova pojmovanja meje, zunanje in notranje. Francoski in ameriški realisti, impresionisti, angleški, nemški, skandinavski in spet ameriški krajinarji upodabljajo vse nianse in variacije lepote narave, gorá, vodá, neba in oblakov ob raznih urah dneva, pa tudi človeka, posameznika in v odnosu z naravo.

V galeriji avtoportretov (Hodler, van Gogh, Gauguin, Munch) in portretov (Bacon, Giacometti, Renoir) je tudi Modigliani, ki je zapisal: “Z enim očesom gledaš svet, z drugim znotraj sebe.” Mejo med nami in svetom ponazarja – po Goldinu – tudi krasna Matissova slika mladenke Pri oknu, izposojena iz Narodnega muzeja v Beogradu. Seveda so tu Gauguin, van Gogh, Cezanne, Turner, Monet, Constable, Sisley, Courbet, Nolde, Mondrian, Kiefer, nas pa so posebno navdušili niz malih študij, oljnih skic na papirju (pribl. 12 × 19 cm) Eugèna Boudina o nebu in oblakih, ameriške metafizične in eksistencialne krajine Edwarda Hopperja, prefinjeni gorski “filigrani” Casparja Davida Friedricha ter deli, bikromij, umetnika mistika Marka Rothka, ki začenjata in skleneta Goldinov epos o mejah.

Na razstavi je več ikoničnih podob, ki pa jih ne smemo fotografirati. Krasne barvne unikate lahko občudujemo le ob neposrednem ogledu, tudi čisto blizu, npr. kakih 30 cm od Rothkovih umetnin, kot svetuje njihov ljubitelj, goriški kritik Joško Vetrih (1936), ki je komaj objavil svoje Predstavitve – Presentazioni 60 umetnikov s preko 400 razstav, postavljenih v goriškem Kulturnem domu. Goldin kot običajno ponuja komentar, ne le strokovno razlago, skoraj filozofski razmislek. Lahko mu sledimo prek slušalk ali ga posredujejo kompetentne vodičke, lahko pa se tudi prepustimo ogledu neobremenjeno, neuki, kar je najbolje. Razstava je odprta še do nedelje, 12. aprila, ponedeljek zaprto, po predhodnem nakupu vstopnic na spletni strani www.villamanin.it, kjer so dodatne informacije.

(objavljeno 9. 4. 2026)

V nedeljo, 10. maja, se zaključi dokumentarni in kulturološki prerez ART VITAL – 12 let tandema Ulay / Marina Abramović, ki sta ga v Cukrarni postavili umetniška vodja le-te Alenka Gregorič in Felicitas Thun-Hohenstein. Od Tromostovja se po kratkem sprehodu skozi zeleno Ljubljano po levem bregu Ljubljanice, mimo novega Centra Rog, v katerem je tudi Galerija Fotografija (februarja je prejela nagrado “Best of Local 2026” za najboljšo slovensko zasebno galerijo, info: www.galerijafotografija.si), in mimo krasne neorenesančne Plečnikove zapornice na Ljubljanici (1939–1944), znajdemo pred futurističnim arhitekturnim “restylingom” zatočišča legendarnih duhov slovenske moderne.

V kleti, pritličju in več zgornjih etažah sodobno koncipirane umetnostne katedrale so razpostavljeni predmeti in zapisi, fotografije, zvočni in video posnetki, izvirne instalacije in rekonstrukcije, ki pričajo o neverjetno bogatem skupnem življenju in snovanju nemškega vizualnega umetnika Franka Uweja Laysiepena – Ulaya (Solingen, 1943 – Ljubljana, 2020) in jugoslovanske (srbske) performerke Marine Abramović (Beograd, 1946). Ob katalogu je nastala tudi vizualno učinkovita fotoknjiga Ulay / Marina Abramović, Love. Hate. Forgiveness (Ljubezen. Sovraštvo. Odpuščanje), ki dokumentira njunih preko 60 etap in gostovanj v znamenju performansa po petih celinah sveta. Zahvaljujoč sodelovanju lyonskega muzeja sodobne umetnosti, je na ljubljanski razstavi tudi star citroënov policijski kombi, ki sta ga 1977 kupila in pobarvala na črno, s katerim sta prepotovala vso Evropo. V njem sta bivala pet od dvanajst let skupnega vandranja in partnerstva ter obravnavala relacijo, tveganje in realni čas kot ustvarjalno gradivo.

Začelo se je v Amsterdamu 30. novembra 1975, ko sta se spoznala na rojstni dan obeh, in sklenilo 27. junija 1988, ko sta izvršila svoje monumentalno delo The Lovers (Ljubimca), to je v treh mesecih samotno prehodila Veliki kitajski zid vsak s svoje strani. Ne moremo omeniti vseh njunih relacijskih del, digitaliziranih arhivov, polaroidov, znamenitih performansov; med vsemi bi izluščil zadnji (od štirih) rojstnodnevni performans Communist Body / Fascist Body (Komunistično telo / Fašistično telo) v Amsterdamu 30. novembra 1979. Poleg vzmetnice z belo posteljnino in rdečo odejo, ekrana s posnetkom performansa, dveh miz z ruskim oz. nemškim šampanjcem in kaviarjem za 11 gostov zabave je bila na sredi še miza z rojstnima listoma obeh, Marinin z rdečo zvezdo in Ulayev s svastiko.

S kustosinjama razstave sta sodelovali sama Marina Abramović ter tudi Ulayeva žena in skrbnica Fundacije Ulay Lena Pislak, ki sta dali na razpolago arhive z originalnimi dopisi z galeristi, muzeji in prireditelji dogodkov, zapiski in načrti za vse stvaritve. Precej let po ločitvi sta se umetnika pobotala. Ko se je Ulay dokončno preselil v Ljubljano in zbolel, je režiser Damjan Kozole posnel dokumentarec o njem z naslovom Projekt: rak (2013). Ljubljansko Delo je 29. novembra 2025 ob odprtju razstave objavilo posebno prilogo ART VITAL, v kateri so se razpisali Nina Gostiša, Andrej Predin, Mirt Bezlaj, Pia Prezelj in Peter Rak,v njej je tudi pričevanje kantavtorja Vlada Kreslina. Naslov razstave se pomenljivo nanaša na manifest ART VITAL, s katerim sta umetnika l. 1977 napisala svojo poetiko: Brez stalnega prebivališča, stalno gibanje, neposredni stik, lokalno povezovanje, samostojna izbira, preseganje omejitev, tveganje, mobilna energija, brez vaje, brez predvidenega konca, brez ponavljanja, razširjena ranljivost, izpostavljenost naključju, primarni odzivi.

Ljubljanska razstava ponuja povsem drugačno umetniško izkušnjo glede na tisto v Vili Manin, v znamenju Benjaminovega odkritja nove estetske danosti “tehnične reprodukcije umetniškega dela”, nič manj vzburljivo, nič manj ustvarjalno, nič manj presežno. Odpiralni čas je med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. Za informacije www.cukrarna.art.   

Da dopolnimo naš umetniški sprehod po zeleni prestolnici, je v bližini Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Gradu Fužine, kjer so ob stalni razstavi (80.000 eksponatov) tudi občasne kot “Je narava moderna?” (do 31. okt.), posvečena odnosu do narave in ekološkemu mišljenju v sodobni arhitekturi/oblikovanju (s Fundacijo Bauhaus Dessau in zagrebškim MSU), ali pa “Pot ob Žici”, okupirane Ljubljane (do 8. nov.). Info: www.mao.si

(objavljeno 16. 4. 2026)