Novoletne zaobljube v ponovoletnem času
Jezikovnica (196)
Januar je. Za nami je praznični december, pred nami dolgih dvanajst mesecev leta 2025. Minil je novoletni čas, pred nami je ponovoletno obdobje, v katerem, tako pravijo, se sfiži marsikatera novoletna zaobljuba. Le zakaj toliko opletam s pridevniki, kot sta novoletni in ponovoletni, se lahko sprašujete ob prebiranju teh vrstic. Današnjo Jezikovnico želim namreč nameniti pravopisnemu vprašanju, ki zajema pisavo tvorjenk, ki so nastale iz ene ali več besed.
Pridevnik novoletni je tvorjenka, to pomeni, da je nastal s tvorbo iz drugih besed, v konkretnem primeru iz besedne zveze novo leto – ki se, mimogrede, piše z malo, ker ni lastno ime. Vsi taki, večinoma podobni pridevniki, ki povečini nastanejo iz zveze dveh besed, pri čemer se bolj ali manj preoblikujejo, so ena beseda, zato se pišejo skupaj: novo leto – novoleten, dolgi lasje – dolgolas, modre oči – modrook, dolge noge – dolgonog, štirje milijoni – štirimilijonski ipd. To velja tudi za pridevnike, tvorjene iz zemljepisnih imen, in enakovrstna poimenovanja prebivalcev: Novo mesto – novomeški, Novomeščan; Črni Kal – črnokalski, Črnokalec; Južna Amerika – južnoameriški, Južnoameričan; Nova Zelandija – novozelandski, Novozelandec. Pri krajevnih imenih je pridevnik vedno pisan skupaj in z malo začetnico (Murska Sobota – murskosoboški, Slovenj Gradec – slovenjgraški ali slovenjegraški, Nova Gorica – novogoriški), v rabi domačinov pa se pogosto izkaže, da rabijo zgolj drugi del, npr. soboški in goriški. Še zlasti v primeru Nove Gorice in Gorice je tako, da si delita pridevnik goriški, Goričan pa je lahko tako prebivalec Gorice kot tudi Nove Gorice. Tudi za Mursko Soboto predvsem starejši domačini rabijo pokrajinske izraze Sobota, soboški in Sobočan, čeprav se po vzorcu drugih dvobesednih krajevnih imen tvori knjižni pridevnik murskosoboški in Murskosobočan.
Tvorjenke iz krajevnih imen so izredno zanimive, ponujajo nam obilje jezikovnega bogastva, ki se izraža predvsem v pokrajinskih izrazih, torej takih, ki jih tvorijo domačini. Oglejmo si npr. tvorjenke iz krajevnega imena Višnja Gora. Ta kraj, ki ga za hipec ošinemo, ko drvimo po avtocesti med Ljubljano in Novim mestom, ima bogato zgodovino in celo vrsto znamenitosti, mogoče najbolj znan pa je po humoreski Josipa Jurčiča iz leta 1867 Kozlovska sodba v Višnji Gori. Krajevno ime Višnja Gora sodi v skupino dvobesednih krajevnih imen, katerega drugi del je samostalnik Gora, npr. Kranjska Gora, Ptujska Gora in Babna Gora. Medtem ko domačini okoli Ptujske Gore rečemo, da gremo na Goro, prebivalce pa imenujemo Gorci, Slovenski pravopis 2001 o tem nič ne ve, pozna samo knjižno obliko ptujskogorski in Ptujskogorčan. Enako je pri Kranjski Gori, kjer je prebivalec Kranjskogorčan, pridevnik pa kranjskogorski. No, pri Višnji Gori pa ni povsem tako. Poleg predvidljivega imena in pridevnika Višnjegorčan in višnjegorski pozna še obliki Višnjan in višnjanski. Za Višnjo Goro v Slovenskem pravopisu 2001 piše, da je “kraj v občini Ivančna Gorica”. Potem ko v Slovenskem pravopisu 2001 najdemo še Ivančno Gorico, ne izvemo le, da se prebivalec imenuje Ivančnogoričan, pridevnik pa je ivančnogoriški, temveč tudi, da se “neurad.”, kot se glasi kvalifikator ob teh besedah, rabi tudi ivanški in Ivančan. Kako je slovenščina prožna in raznolika!
Naj se ob koncu vrnem še k besedama, ki sem ju postavila v naslov in uvod. Ni odveč poudariti, da se pridevnik novoletni piše skupaj in brez vezaja. Napačno je torej novo-letni. Enako velja tudi za predponska obrazila, ki se dodajajo takim tvorjenkam, pravilno je zgolj skupaj in brez vezaja: ponovoletni, napačno pa je z vezajem (po-novoletni). O še kakšnih besedah, v katerih je vezaj napačen, pa v kateri od prihodnjih Jezikovnic.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
