Najlepše darilo

December predstavlja morda najbolj praznično obdobje v celem letu. Sv. Miklavž, polnočnica, Božič, novo leto … vse postane priložnost za praznovanje. Domove in vrtove okrasimo z nešteto lučkami, vse objame toplina in poseben čar. Na žalost pa ima to obdobje tudi drugo, negativno plat, s katero se najpogosteje ne soočimo in preprosto pogledamo drugam. Pravzaprav se moramo skoraj ustaviti in se zamisliti nad vsem decembrskim sijajem, da še vedno čutimo, da je Božič krščanski praznik, ravno tako tudi sv. Miklavž oz. sv. Nikolaj.

Z leti pa so se vsi decembrski prazniki spremenili. Globalizacija, komercializacija, trženje in še marsikaj so jim dali novo preobleko. Vsak decembrski praznik je tako postal priložnost za nakupovanje in izmenjavo daril. Vsako leto kupujemo nešteto daril za naše najbližje. Ko pa to storimo, pomislimo, kakšen vpliv bo vse to imelo na svet? Koliko vsak od nas pripomore k vse večjemu potrošništvu, ki nas že tako vsak dan pogoltne v svet nakupovanja? Da ne govorimo, kako globoko je to povezano z onesnaževanjem in proizvajanjem odpadkov. Tone in tone dobrin, takih, ki si jih ne moremo niti predstavljati, vsako sekundo potuje po svetu, da bi zadovoljile naše želje. Številne raziskave so dokazale, da v božičnem času onesnažujemo več. Emisije CO2 se povečajo za šest odstotkov, uporabi se 125.000 ton plastike, osem odstotkov podarjenih in prejetih daril pa konča na odlagališčih, ker so nezaželena.

Nočem reči, da se moramo nakupovanju daril odpovedati, hočem pa, da razmislimo in darila kupujemo tudi z glavo. Podarimo lahko nekaj, kar oseba resnično potrebuje, ali pa darilo kupimo v malih podjetjih, ga ustvarimo celo sami, z lastnimi rokami ali pa kupimo “second hand” izdelek oz. darilo iz druge roke. Za vedno pa bom prepričana, da je najlepše darilo, ki ga lahko nekomu podarimo, naš čas.