Izreden volilni uspeh
“Suvereno smo izkoristili sistem olajšanega zastopstva in v ta namen izrabili dogovor z Demokratsko stranko, imeli smo močne kandidate v vseh volilnih okrožjih in krepko smo presegli prag 1%, ki nam je omogočil izvolitev našega kandidata v deželni svet. Skratka”, je dejal Terpin na razširjenem deželnem svetu stranke, ki je bil v dorani društva Igo Gruden v Nabrežini v četrtek, 23. maja 2013, “dosegli smo najboljši rezultat, kar jih SSk pomni na deželni ravni”.
Terpin sicer ni pozabil poudariti izredno nizke volilne udeležbe, saj se je deželno volilno telo v primerjavi s političnimi volitvami izpred nekaj mesecev zmanjšalo za 25%. Tudi ta vidik je botroval upadu glasov SSk. Na prejšnjih deželnih volitvah je SSk prejela 7.000 glasov, tokrat pa 5.431. DS in Ljudstvo svobode sta v istem vidiku izgubili 36%. “SSk je tako imela najnižji osip glasov, v absolutnem vidiku je izgubila najmanj volivcev”, je dejal. Deželni tajnik je obenem čestital novemu deželnemu svetniku slovenske narodnosti Stefanu Ukmarju (DS), ki pa je vstopil v deželni svet izključno zaradi zmage kandidatke leve sredine Debore Serracchiani: “Če bi Tondo ostal na čelu dežele, bi tokrat imeli le enega slovenskega predstavnika, Igorja Gabrovca”. Ta ugotovitev odpira nova vprašanja glede politične udeležbe predstavnikov slovenske manjšine, tudi zato, ker so ostale stranke na levici, ki računajo na delež 'slovenskih glasov', zaradi organizacijskih in drugih razlogov izvolile italijanske kandidate: v tem primeru SEL. “Slovenci v Italiji se moramo zamisliti ob dejstvu, da se naše volilno telo krči, če preštejemo skupno število preferenc, bomo v prihodnje težko dosegli stopnjo 15 tisoč enot”. Po njegovem mnenju se v osipu slovenskih glasov razbira tudi razočaranje zaradi ideoloških razprtij, “ki se vlečejo od povojnega obdobja dalje”. Terpin je tako ponudil v razpravo zamisel o eni sami slovenski listi, ki bi jo sestavile 'notranje' manjšinske volitve. Ta postopek naj bi obveljal za izbiro kandidata na deželni in parlamentarni ravni.
Terpin je izrabil priložnost, da bi se zahvalil Igorju Gabrovcu, potrjenemu deželnemu svetniku, ki je bil tokrat imenovan za podpredsednika deželnega parlamenta, kar je najvišja institucionalna funkcija, za katero je bila oseba iz vrst SSk kdaj izvoljena. Gabrovec je prejel veliko število osebnih preferenc, nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je 70% volivcev SSk obenem oddalo tudi preferenčni glas osebnemu kandidatu, kar pomeni, “da je odnos med stranko in njenimi volivci tesen”. Terpin je pozitivno ocenil volilne izide tudi v videmski pokrajini, tako v Benečiji kot v Kanalski dolini in Reziji. Poudaril je obenem, da so stranke leve sredine prejele manj glasov kot stranke desnosredinske koalicije: leva sredina je zmagala izključno zaradi doprinosa Debore Serracchiani, ki ima zato tudi precejšnjo pogajalsko moč v Rimu. Sicer za odgovor na vprašanje, ali se bo nova deželna predsednica izkazala za dodano vrednost tudi za našo manjšino, bo treba počakati. Prve besede, ki jih je predsednica izrekla v umestitvenem nagovoru v deželnem svetu, so predstavnikom SSk pustile grenak priokus, saj je Serracchianijeva tematiko reorganizacije krajevnih uprav obravnavala z dokajšnjim racionalizacijskim pristopom: SSk ostaja neomajna v prepričanju, da mora slovenska manjšina soupravljati ozemlje, na katerem je prisotna. “Dogovor z DS je v tem vidiku jasen”, je dejal Terpin in spomnil prisotne, da bosta prihodnje leto dve pomembni volilni preizkušnji, in sicer evropske volitve in občinske volitve v manjših občinah tržaške in goriške pokrajine.
Deželna predsednica SSk Fulvia Premolin, ki je vodila skupščino, je nato predala besedo pokrajinskima tajnikoma, Petru Močniku za Tržaško in Julijanu Čavdku za Goriško.
Močnik je ugotavljal, da je SSk na Tržaškem prejela manjše število glasov kot pred petimi leti, “v absolutnem številu pa je dosegla boljši rezultat kot za pokrajinske volitve pred dvema letoma”. Po njegovem mnenju je bil rezultat v tržaški pokrajini ključnega pomena za kandidata SSk v deželni svet: dejansko je bil za Močnika Igor Gabrovec “izvoljen v Trstu”. Ta rezultat je treba v prihodnje utrditi, zlasti v vidiku upravnih volitev. Upad glasov Gibanja petih zvezd namreč narekuje samoumevno vprašanje: kdo bo te glasove prejel na prihodnjem volilnem soočanju? Protestni glas na Tržaškem se bo po vsej verjetnosti zgostil v nova avtonomistična gibanja, ki v zalivskem mestu pridobivajo moč. Julijan Čavdek se z Močnikovo presojo glede teže, ki jo je tržaška pokrajina imela pri izvolitvi Gabrovca, ni povsem strinjal: “Kandidati in glasovi v ostalih volilnih okrožjih so prav tako pomembni”, je dejal. Goriški pokrajinski tajnik je vsekakor priznal, da je bilo zastavljene predvolilne cilje na Goriškem težko doseči, čeprav je stranka lipove vejice v vseh občinah, za razliko od doberdobske, prejela višje število glasov kot v preteklosti: “Stranka ima potemtakem relativno večino med Slovenci na Goriškem”, je poudaril Čavdek. Dodal je, da imajo Slovenci na drugih listah manj možnosti za izvolitev, čim prej je po njegovem mnenju treba evidentirati kandidata za prihodnje evropske volitve.
Novoizvoljeni deželni svetnik in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec je v svojem posegu najprej analiziral okoliščine, v katerih je potekala njegova volilna kampanja. Rojevala se je namreč v času, ko so bili vsi pripravljeni s prstom kazati na politika kot na zlodeja sedanje družbe. Omenil je nedavni intervju sodnega preiskovalca Frezze, ki je glede afere v zvezi z nelojalnim koristenjem javnega denarja v osebne namene nekaterih deželnih politikov, poudaril, da problem tiči predvsem v družbi: “Ko je družba skvarjena, išče za vsako ceno grešnega kozla”, je dodal Gabrovec, ki je javno poudaril, da je bil zaradi svoje politične vloge v zadnji zakonodajni dobi deležen številnih pritiskov in prošenj, da bi rešil službene in druge probleme marsikoga. “Začnimo najprej pri sebi”, je dejal Gabrovec in tako citiral misel, ki jo je predsednica Debora Serracchiani izrazila v svojem prvem govoru pred deželno skupščino. “Res je, njene besede so bile pomanjkljive, deželni svetniki večine smo zato poklicani, da jih s svojim delom dopolnimo”, je dejal Gabrovec in tako Serracchianijevi stegnil roko za tvoren dialog. Dodal je, da bo deželna uprava v prihodnjih mesecih imela na dnevnem redu dve tematiki: rebalans, ki se bo žal moral soočiti s hudimi finačnimi težavami deželnih blagajn, in krčenje stroškov deželne politike. Prav tako kot Terpin je tudi Gabrovec mnenja, da bi naša narodna skupnost s skupno slovensko listo na prihodnjih deželnih volitvah žela verjetno večji uspeh kot sicer.
Srečanje, ki ga je stranka Slovenska skupnost priredila predvsem kot zahvalo svojim kandidatom, je sklenila debata, v kateri se je prvi oglasil Marijan Brešan. Izrazil je zaskrbljenost zaradi preureditve javnih uprav: po njegovem menju se v tem hromi upraviteljska moč naše narodne skupnosti, kar se je v Gorici že izkazalo z ukinitvijo rajonskih svetov. Sekcijski tajnik v Nabrežini Edvin Forčič je bil mnenja, da še prej kot stroške politike velja poenostaviti okostenelo birokratsko kolesje, ki dejansko onemogoča razvoj ozemlja. Števerjanska županja Franka Padovan in občinski tajnik v tej briški občini Milko Di Battista sta izrazila negativno mnenje glede poenotenja manjših občin. Predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidai pa je branil obstoj pokrajinskih upravnih enot, ki so veliko storile za uveljavljanje pravic slovenske narodne skupnosti, na primer glede dvojezičnosti: “Pokrajine niso nikakršen privilegij! Če se reforma ne dotika pokrajin Trento in Bocen, zakaj se mora lotevati pokrajinskih enot naše dežele, kjer prebivajo Slovenci”, se je vprašal. Danilo Šavron, starosta SSk v Miljah, je na povabilo dolinske županje Fulvie Premolin obrazložil postopek svojih volilnih kampanj, ki so mu večkrat omogočile izvolitev v miljski občinski svet tudi z velikim, celo 50% številom glasov s strani italijanskih volivcev. Njegove besede so izzvenele tudi kot odgovor razmišljanju Simona Petra Lebana, ki je prisotne nagovoril v imenu mladinske sekcije Mladi za Prihodnost. V občutenem in poštenem posegu je predstavnik podmladka SSk Leban poudaril, da glasovanje zgolj na podlagi narodne pripadnosti v sedanjih okoliščinah ne zadostuje. Ugotovil je, da je treba nagovarjati tudi italijanske volivce, in sicer z dobrimi idejami sposobnih ljudi: to je storil Maurizio Vidali s trijezičnim (slovenskim, italijanskim in furlanskim?) volilnim plakatom. Najbrž se mladi niso udeležili tokratnih deželnih volitev preprosto zato, ker se politika z njimi ne ukvarja. Težko je tudi sprejel dejstvo, da je na zadnji volilni preizkušnji SSk izgubila 1.000 glasov: “To je za stranko, kot je naša, prevelika izguba”.
