Naslednja tri leta bo število ravnateljstev ostalo nespremenjeno
Ministrstvo je umaknilo predlog načelnice deželnega šolskega urada Daniele Beltrame
Slovenska skupnost je z zadovoljstvom sprejela odločitev o umiku predloga, ki je predvideval zmanjšanje števila ravnateljstev in združevanje slovenskih šol na Tržaškem. Na seji Deželne šolske komisije za izobraževanje v slovenskem jeziku, ki je potekala 12. marca, je načelnica deželnega šolskega urada Daniela Beltrame potrdila, da do načrtovane racionalizacije v naslednjih treh šolskih letih (2027–2030) ne bo prišlo.
Predlog, ki je predvideval združevanje več slovenskih izobraževalnih ustanov, je naletel na enoten in odločen odpor narodne skupnosti. Po prvotnih načrtih bi združili licej Antona Martina Slomška z licejem Franceta Prešerna, Državni tehniški zavod Žiga Zois z Državnim izobraževalnim zavodom Jožef Stefan ter VŠ Sv. Jakob z VŠ Vladimir Bartol. Po mnenju številnih predstavnikov manjšine bi takšni posegi dolgoročno oslabili mrežo slovenskega šolstva na Tržaškem, zato so različni krogi že pred sejo jasno izrazili nasprotovanje, člani komisije pa so bili pripravljeni enotno zavrniti predlog, kot zagotavlja Dario Bertinazzi.
Do glasovanja na koncu ni prišlo, saj je ministrstvo za izobraževanje predlog še pred odločitvijo umaknilo. K temu je prispeval tudi javni poziv predsednika SSk Damijana Terpina, ki je že pred sejo opozoril, da načrt nima podpore v manjšini in da v pristojni komisiji nima možnosti za potrditev. Terpin si sicer že dalj časa prizadeva za ohranitev samostojnih ravnateljstev slovenskih šol. Decembra 2024 se je skupaj s predstavnikoma paritetnega odbora Markom Jarcem in Paolom Rovisom ter vodjo Urada za slovenske šole Igorjem Giacominijem sestal z italijanskim ministrom za šolstvo Giuseppejem Valditaro, ki je takrat izrazil nasprotovanje krčenju števila ravnateljstev v prihodnjem obdobju. Dokončna odločitev glede tega vprašanja je pričakovana do 30. junija 2026. “Slovenska skupnost se bo tudi v prihodnje zavzemala, da bo ta cilj dosežen,” poudarjajo iz deželnega tajništva SSk.
Kot izpostavljajo pri stranki, je preprečitev krčenja števila ravnateljstev skupni uspeh vseh, ki so nasprotovali “enostranskemu ukrepu”. Zalegel je tudi pritisk Republike Slovenije s stališči ministrice Tanje Fajon in ministra Mateja Arčona ter prizadevanja slovenskega veleposlanika v Rimu Matjaža Longarja, ki je italijanske sogovornike opozoril na občutljivost vprašanja. Slovenija pomembno vlaga v slovensko šolstvo v Italiji, zato upravičeno pričakuje pozitiven odnos italijanske vlade do le-tega.
Vzporedno z institucionalnim dogajanjem se krepijo tudi pobude za dolgoročno zaščito in razvoj slovenskega šolskega sistema. Predstavniki Sveta slovenskih organizacij (SSO) in Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) so se skoraj sočasno s sejo Deželne šolske komisije sestali v Trstu, kjer so razpravljali o ustanovitvi posebnega šolskega foruma. Ta naj bi v prihodnje služil kot prostor za usklajevanje stališč in obravnavo ključnih vprašanj slovenskega izobraževanja v Italiji.
