Vipavski priimki (5)
V Batujah najdemo priimek Pišot prvič omenjen že pred pol tisočletja. Izvor priimka pa ni povsem jasen. Nastal je namreč enkrat po letu 1300 in za takrat nimamo pisnih virov. Vsekakor gre za endemični vipavski priimek, ki je nastal v Selu ali Batujah. V Sloveniji trenutno živi 93 ljudi s priimkom Pišot, vsi v Vipavski dolini in na Krasu.
Prvič je izpričan leta 1507 kot Pischott. Zapisanega najdemo tudi kot Pishodt, Pishot, Pishott, Pisodt, Pisot, Pisoth, Pissot, Pissoth in Pissott. Za ženske, katerih priimkom so včasih redno dodajali končnico (torej Pišotka), pa najdemo naslednje zapise: Pisotka, Pisotoucha, Pisoucha, Pisouta, Pissotouka, Pisota, Pisoicha, Pisoita in Pishota.
Družinski miti, ki so ponekod med Pišoti še zelo živi, da gre za francoski priimek, ki ga je v dolino prinesel Napoleonov vojak, nimajo prav nobene osnove. Priimek Pišot je bil namreč prisoten na Vipavskem več stoletij, preden se je Napoleon Bonaparte sploh rodil. Čeprav v Franciji živi nekaj sto ljudi, ki imajo priimek Pissot in Pizot, pa nima prav noben Francoz kake zveze z našimi Pišoti. Kvečjemu bi mogoče našli med italijanskimi nosilci priimka Pisotti kakega potomca Pišota, ki si je priimek spremenil ali pa so mu to storile fašistične oblasti.
Jezikoslovec Silvo Torkar meni, da je priimek po vsej verjetnosti nastal iz narečne besede pišota, tudi pešota, ki pomeni dež z vetrom ali veter z dežjem. Prvi nosilec priimka je bil povezan s tem pojmom. Mogoče je njegova hiša bila na takem kraju. Ali pa so sosedje njegov značaj ali kako njegovo izrazito značajsko lastnost opisovali s tem izrazom.
Janko Pleteršnik je postavil tezo, da gre za izposojenko iz beneško-italijanskega izraza pissoto (ali v furlanščini pissot) s pomenom 'uscanec'. Katera razlaga je bolj verjetna, je težko oceniti. Žal namreč velja, da je zelo velik del priimkov nastal zaradi negativne, ne pa pozitivne lastnosti prvega človeka, ki so mu pridali k imenu določen priimek.
Pred stoletji je v vaseh Batuje in Selo živelo več Pišotov, kot jih najdemo danes v vsej dolini. Obe gnezdi priimka sta “samostojni” že vsaj 400 let. To pomeni, da lahko sicer sklepamo, da so vsi Pišoti nastali iz enega “Adama Pišota”, česar pa dokazati z dokumenti ne moremo. Lahko pa bi to preverili in ugotovili z genetskimi raziskavami, ki doživljajo nesluten razvoj.
Pregledali smo matične knjige v arhivu župnijskega urada Batuje in Kamnje, ki so danes v Škofijskem arhivu Koper. Najstarejšo družino Pišot smo našli na začetku 17. stoletja v Batujah. Takrat najdemo v obeh župnijah štiri družine Pišot. Tri v Batujah in eno v Selu. Torej je malce več možnosti, da je bil prvi Pišot iz Batuj, ne pa iz Sela. To so seveda ugibanja. Lahko pa z gotovostjo rečemo, da prav tu najdemo prednike za vse današnje Pišote.
Med znanimi osebnostmi s priimkom Pišot je v Kopru rojeni dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Na naše vprašanje, ali njegovi predniki izvirajo iz Vipavske, nam je hitro in prijazno odgovoril pritrdilno. Njegov oče Franc (Rado) Pišot je bil rojen v Selu, vpoklican je bil v italijansko vojsko v Abesinijo, nato je med dopustom prebegnil k partizanom in konec vojne pričakal v 9. korpusu. Po vojni se je preselil v Koper, kjer je bil pomemben funkcionar. Znana je tudi njegova hči, ki pa je po poroki dobila drug priimek, dr. Lucija Čok, nekdanja ministrica in rektorica Univerze na Primorskem.
