Zgodovinska vrnitev Trumpa, kaj pa zdaj?

Donald Trump bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike, zaprisegel bo 20. januarja 2025. Republikanski kandidat je na volitvah, ki so v zadnjih tednih zaznamovale ameriško, a tudi mednarodno politično dogajanje, gladko zmagal. Svet je pričakoval nekoliko nemirnejši čas po volitvah, saj se še spomnimo tistih razburljivih ameriških povolilnih dni iz leta 2020. Tokrat je bilo drugače, kar gre verjetno pripisati volilnemu mehanizmu, ki je bil bolj ustrojen. Na voliščih je bilo več osebja, ki je glasovnice obdelalo in preštelo dovolj hitro, da so bili rezultati razglašeni kmalu po zaprtju volišč, Trumpova razlika pa v nihajočih zveznih državah večja od tiste ob zmagi Joeja Bidna iz leta 2020, kar pomeni, da je bilo za republikanskega kandidata zmago mogoče razglasiti, še preden so bile preštete vse glasovnice. Vse to je botrovalo mirnejšim povolilnim dnem, saj čim dlje traja štetje glasov, tem več prostora je za napetosti, teorije zarot ipd. Posledice Trumpove izvolitve in z njo povezane spremembe na ameriški in mednarodni politični sceni bodo številne in potrebovali bi več strani za njihovo podrobno analizo, saj vemo, da se Trumpovi pogledi v marsičem razlikujejo od pogledov odhajajočega Joeja Bidna. Mogoče pa je glede ameriške družbe, ki je močno razdeljena glede političnih in socialnih vprašanj, zanimiv podatek ta, da se dogaja neke vrste prerazporeditve glasov, predvsem pri volivcih temne polti. Za Trumpa je namreč glasovalo več temnopoltih volivcev kot za kateregakoli republikanskega kandidata doslej, po raziskavah naj bi v primerjavi z letom 2016 (8 %) tokrat celo podvojil delež temnopoltih volivcev (približno 17 %). V ZDA ta premik ocenjujejo kot pozitiven predvsem zato, ker naj bi v prihodnje spremenil na bolje dinamiko politike. Večkrat imamo namreč občutek, da se politična vprašanja v ZDA kategorizirajo kot vprašanja belopoltih ali temnopoltih volivcev; če se bodo številke, ki jih vidimo na teh volitvah, res izkazale za takšne, pa bodo vprašanja vedno bolj presegala rasne meje, kar bo vplivalo tudi na družbeno dogajanje.

Glede na to, da bo Biden do novega leta še vedno vodil zunanjo politiko glede Ukrajine, vojne med Izraelom in Hamasom, spora med Izraelom in Libanonom itd., se bodo tudi mednarodne razmere nato verjetno kmalu spremenile, saj ima Trump do teh vprašanj drugačen odnos. Med volilno kampanjo in zadnja leta nasploh je Trump večkrat izjavil, da bi se z njim konflikti na Bližnjem vzhodu in v Evropi takoj končali. Trump je znan po svojih diplomatskih sposobnostih in gre temu skoraj verjeti, toda za kakšno ceno bo želel to doseči, je treba še počakati. Trump si tudi želi “temeljito prevrednotiti namen in poslanstvo Nata”, kar buri duhove znotraj te organizacije. Pri vsem tem bo posredno in neposredno soudeležena Evropa, ki jo v bližnji prihodnosti čakajo prav gotovo številni izzivi, spremembe in pomembne odločitve, pravzaprav ne le glede omenjenih tem, ampak na več področjih, saj so geopolitične razmere iz dneva v dan bolj nejasne in nepredvidljive.