Vprašljivo in vprašljivi

Teden v matični domovini

Minuli teden in začetek tega sta minila v znamenju večkrat videnega pranja slovenskega notranjepolitičnega perila na mednarodni sceni. Merim na imenovanje nekdanje zunanje ministrice Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel. Ta je bila v začetku julija videti kot zaključena stvar, ki je čakala le še na potrditev na seji stalnih predstavnikov članic. Nato pa je po poročanju medijev imenovanju začela nasprotovati trenutna slovenska vlada, ki je oporekala postopku izbire. Zunanji minister Tone Kajzer je na srečanju z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas prosil za pojasnila o preglednosti izbirnega postopka za položaj, za katerega je ta izbrala Tanjo Fajon.

Potrjevanje nekdanje ministrice za predstavnico EU je bilo dvakrat umaknjeno z dnevnega reda zasedanja stalnih predstavnikov članic EU. Nato pa se je minuli petek vlada seznanila s poročilom zunanjega ministrstva glede izbirnega postopka, ki je privedel do kandidature Tanje Fajon. Ob prijavi so poleg njenega življenjepisa in motivacijskega pisma iz Ljubljane v Bruselj namreč poslali pismo nominacije, pod katerim je bila podpisana takratna generalna sekretarka na zunanjem ministrstvu Barbara Žvokelj, ter pismo podpore takratnega premierja Roberta Goloba. Zunanje ministrstvo je veljavnost nominacije v poročilu označilo za vprašljivo, saj jo je v času, ko je prejšnja vlada opravljala tekoče posle, podpisala generalna sekretarka ministrstva, ki da za to ni imela ustreznih pooblastil. Kot so še poudarili, pristojni organ, torej vlada, o kandidaturi sploh ni odločal.

Epilog je zadeva dobila ta ponedeljek, ko je postalo javno znano, da je Kaja Kallas Tanjo Fajon v nedeljo zvečer obvestila o preklicu nominacije. Kot je za več medijev dejala nekdanja zunanja ministrica, je Kaja Kallas kot razlog navedla pritisk slovenske vlade in Evropske ljudske stranke. Zunanji minister Kajzer je v odzivu dejal, da pri postopku obstaja sum hudih kršitev, zaradi česar so bili sproženi ustrezni postopki. Ob tem je zavrnil ugibanje, da gre za politični revanšizem. Tanja Fajon medtem vztraja, da je bil postopek pregleden in zakonit, obžaluje pa tudi, da je dnevna politika prevladala nad državnimi in evropskimi interesi.

V zadnjem obdobju je bilo pestro tudi v stranki Resnica, kjer se je pod plazom hudih očitkov znašel njen poslanec Boris Mijič. Najprej je v javnost prišla informacija o neporavnanih dolgovih Mijičevega podjetja Progros do nekdanjih delavcev in države. Več nekdanjih delavcev od poslančevega podjetja terja nekaj več kot 41.000 evrov neizplačanih plač, regresov in drugih prejemkov, ki jim je treba prišteti še vse neplačane prispevke in davke. Tri nekdanje delavce Progrosa je iz svojega žepa poplačal kar Zoran Stevanović, zaradi sumov kršenja pravic delavcev in ponarejanja listin pa je policija proti Mijiču in Progrosu vložila kazensko ovadbo.

Mediji so nato izbrskali, da je inšpektorat za delo v zadnjih dveh letih in pol večkrat opravil nadzor v podjetju Progros in ugotovil številne nepravilnosti. Ob tem se je še izkazalo, da je Mijič po nastopu poslanske funkcije prek podjetja svoje žene delal pri državnem projektu nadgradnje ljubljanske železniške postaje, zaradi česar je pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije. Dodatno je na poslanca pritisnilo razkritje portala Necenzurirano, da je zavajal glede svoje izobrazbe in študija na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Predsednik Resnice Stevanović je prav po tem razkritju napovedal, da bo zoper Mijiča predlagal najstrožje ukrepe, med katerimi je tudi izključitev iz stranke. O tem bo po parlamentarnih počitnicah odločal svet Resnice.

Še kratek pogled v Ljubljano, kjer dolgoletni župan Zoran Janković pred novembrskimi lokalnimi volitvami dobiva nekoliko bolj resno konkurenco za vodenje prestolnice. Kandidaturo za župana je javno naznanil sokoordinator Levice Luka Mesec, skupno listo pa pripravljata tudi nekdanja predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič in nekdanji premier Anton Rop. Županska kandidatura po pisanju medijev zanima oba, a bo na koncu na skupni listi kandidat le eden. Interne javnomnenjske ankete naj bi večjo podporo sicer kazale Urški Klakočar Zupančič.