Kdo je prišel na svoje, kdo medlo molči in kdo uživa
Teden v matični domovini
Dobili smo novo oblast. Stara je pospravila svoje pisarne, Robert Golob je Janezu Janši segel v roko in schwarzeneggersko napovedal vrnitev. Ministri so si predali posle, vlada je zamenjala in na novo imenovala skoraj 70 uradnikov, z vladne stavbe pa so v minutah po prisegi sneli palestinsko zastavo. Odveč je ocenjevati, da bo marsikaj odslej drugače. Levosredinsko vlado, ki jo je leva komponenta močno zaznamovala, bo zamenjala desnosredinska vlada, ki ima vse pogoje, da bo bolj desna kot sredinska. To je namreč prva Janševa vlada, v kateri ni kake sredinske stranke s posameznimi levosredinskimi elementi, kot sta bili na primer Desus in SMC.
SDS je točno tam, kjer je hotela biti. Na čelu vlade, kjer ima vse vajeti v svojih rokah in že vleče prve poteze. Čeprav mora za formalno večino računati na podporo konstruktivno opozicijske Resnice, ima Janševa koalicija še vedno v parlamentu več poslancev kot levosredinska stran. Za sprejemanje večine odločitev zadostuje navadna večina in tako se lahko Resnica vzdrži, koalicija pa z rezultatom 43 : 40 še vedno doseže svoje. Da bi težave povzročal državni svet, ki lahko z vetom zahteva ponovljeno glasovanje in potrditev s 46 glasovi, je utopija. Vodi ga Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus, pa tudi sicer je bil “drugi dom” slovenskega parlamenta z veti vedno radodaren v času levih vlad in skopušen v času desnih. V SDS bodo tako lahko pogumno šli naprej v uresničevanju svojega programa in namer, pri čemer pa bodo morali vsaj malo paziti na klimo v javnosti, ki je deloma že alergično reagirala na Janševo vrnitev. Da se tega zavedajo, so pokazali pri imenovanju ministrov, ko so večino retoričnih težkokategornikov, proti katerim so bile reakcije v preteklosti najbolj burne, pustili v parlamentu. V stanju vsakodnevnih izrednih razmer se ne da vladati.
Na svoje je prišla tudi NSi, ki je, kot smo že ugotavljali, odigrala ključno vlogo pri sestavljanju desnosredinske vlade. Dobila je skorajda enake resorje kot v prejšnji Janševi vladi in bo dele svojega programa s področja demografije, energetike in kmetijstva lahko prek njih tudi poskusila uresničiti. Stranka se pod vodstvom Jerneja Vrtovca zdi precej bolj poenotena s SDS. Vendar so v preteklosti v NSi že večkrat znali potožiti, da je sodelovanje s SDS težko in da jih “Janša reže kot salamo”. Nenazadnje je prav po zadnjem vladnem sodelovanju prišla napoved Mateja Tonina, da NSi v Janševo vlado ne bo več vstopila.
Resorje, ki so pisani na njihove predvolilne obljube, so dobili tudi Demokrati. Na pravosodnem ministrstvu bodo lahko preganjali korupcijo, na zdravstvenem po svoji viziji urejali zdravstvo in na gospodarskem stremeli k “spodbudnem poslovnem okolju”. Resorji, ki so jih dobili kot najmanjša vladna stranka, so pomembni in izpostavljeni. Deloma tudi zato, ker se je o zdravstvu, korupciji in gospodarstvu v predvolilni kampanji ogromno govorilo. Demokrati bodo, tako kot tudi druge stranke, morali pokazati rezultate. A pri tem bo nad njimi visela senca predvolilne napovedi, da bodo vstopili le v vlado s politično širino. Ta očitek Anže Logar in kolegi stalno dobivajo pod nos. Prav tako bo morala Logarjeva stranka pokazati tudi nekaj samostojnosti in dokazati, da združitveni kongres s SDS pred naslednjimi volitvami ne bo potreben.
Kaj pa opozicija? Zdi se, da se stranke stare oblasti na opozicijski položaj še privajajo. Svoboda je doslej izkusila le življenje na poziciji in se bo morala opozicijskega delovanja še privaditi. Pa čeprav je v parlamentu že pokazala nekaj opozicijskih manevrov in v ospredje potisnila nekaj ostrejših poslancev. Ob tem pa Robert Golob še ni povsem zatrl ugibanj o tem, ali bo trend vodja opozicije ali pa se bo ob prvi priložnosti pobral iz parlamenta. V SD, ki nadaljuje svojo zombijevsko hojo navzdol, so vse od zaprtja volišč medli in nedorečeni. Velikega besednega nasprotovanja in kritike novi vladi, kar njihova volilna baza gotovo pričakuje, ni. Nasprotno pa veliko besed prihaja iz tabora Levice, ki so medijem po zaslišanju skoraj vsakega ministra pošiljali izjave o njihovi neprimernosti. Zanimivo bo videti, kako složne bodo nekdanje koalicijske partnerice v opozicijski vlogi.
Nekje vmes obeh polov pa plava Resnica. Čeprav je marsikdo mislil, da jih bo sodelovanje s SDS in Janezom Janšo prizadelo, pa se zdi, da se v trenutnem položaju najbolje znajdejo. Imajo predsednika parlamenta, skozi proceduro pa so že spravili nekatere zakone, ki jim odgovarjajo. Če jih kdo kritizira, ga kazensko ovadijo, vmes pa še udarijo po medijih. Če je treba, zaigrajo vlogo žrtve in v nič kaj konkretnih spisih trdijo, da so jim ponujali milijonske podkupnine za politični prestop. Svojo “bad boy” vlogo, ki očitno “zažiga” tako pri srednješolskih romancah kot pri volilcih, peljejo naprej. In pri tem neznansko uživajo.
