Pokazali so moč velike skavtske družine
Petdeset let po uradni združitvi goriških in tržaških skavtov in skavtinj v skupno organizacijo ter petdeset let po prvem zamejskem jamboreeju se je v Dolenjah pri Ajdovščini zbralo morje skavtov, družin in prijateljev skavtizma. Skupaj so obeležili prehojeno pot Slovenske zamejske skavtske organizacije (SZSO), stkali nove vezi in s pogledom v prihodnost odprli novo poglavje. Od 7. do 9. avgusta, na vrhuncu 6. jamboreeja SZSO, se je zbralo 655 ljudi (klikni in preberi nekaj izjav udeležencev). Med njimi je bilo 154 članov vseh vej treh stegov organizacije – Gorica, Kras in Trst –, ki so se po vejah udeležili tudi treh podtaborov, 40 njihovih voditeljev, 41 skavtskih in neskavtskih pomočnikov ter kar 420 udeležencev tridnevnega dogodka. Organizatorji so sprva pričakovali okoli 500 ljudi, vendar je bilo zanimanje precej večje od pričakovanj.
Letošnji jamboree je bil usmerjen predvsem v spodbujanje novih idej za sedanjost in prihodnost, kar je zaznamovalo tako dejavnosti na posameznih podtaborih kot tudi skupni program. Kot je značilno za skavtske tabore, je dogajanje spremljala posebna ambientacija. Tokrat so udeleženci vstopili v svet slovenskih pravljic. Skavt in pisatelj Jure Rogopis, avtor Velike knjige slovenskih pravljic, je med jamboreejem pisal zgodbo SZSO. Ta je skozi pripoved povezala zgodovino organizacije, njeno sedanjost in pogled v prihodnost.
Združena delavna skupina
V organizaciji so se o jamboreeju pogovarjali in o njem sanjali že več let, konkretne priprave pa so se začele marca lani, ko je bilo na občnem zboru sklenjeno, da bo šesti zamejski jamboree izveden. Pomemben povod za odločitev je bila 50. obletnica združitve goriških in tržaških skavtov ter ustanovitve SZSO.
Oktobra je bil nato izvoljen trop, delovna skupina, ki je prevzela pripravo dogodka. Deželni odbor SZSO je za načelnika 6. jamboreeja izvolil Nežo Petaros in Andreja Čavdka (klikni in preberi kaj sta povedala). V tropu so sodelovali še: Ivana in Nika Cotič ter Nada Tavčar, odgovorne za program, Maja Devetak kot tajnica, Noel Piščanc in Saša Marsetti, ki sta skrbela za logistiko, ter Petra Debelis, odgovorna za grafično podobo. Trop je vodil glavne priprave, pri katerih je sodelovalo še veliko drugih skavtov in skavtinj. Organizatorje pa je čakal velik zalogaj: pripraviti vsebinsko bogat program in urediti prostor, ki je lahko tri dni sprejel tako veliko število udeležencev (klikni in preberi več o programu).
Udeleženci 6. jamboreeja SZSO
Med udeleženci je bil velik odziv družin in nekdanjih skavtov. Jamboreeja so se udeležili številni danes ne več aktivni skavti, nekateri skupaj z majhnimi otroki, pa tudi starši, ki sami nikoli niso bili skavti, svoje otroke pa so včlanili v organizacijo in se tako prvič pobliže srečali z njenim delovanjem. Najštevilčnejši so bili dolgoletni skavti, ki danes niso več aktivni člani SZSO, a so se na jamboree vrnili, da bi se srečali s starimi prijatelji in se znova povezali s svojo skavtsko potjo.
Njihova prisotnost je pokazala, da skavtizem za mnoge ne spada le v obdobje odraščanja, temveč jim pomeni življenjski slog in skupnost, s katero ostajajo povezani tudi pozneje. Letošnji jamboree je tako presegel meje običajnega skavtskega tabora in postal srečanje različnih generacij, spominov in novih idej za prihodnost.
Slike
