V strategiji občine do leta 2045 ostaja brezmejnost rdeča nit razvoja Nova Gorice in somestja

Strategija Mestne občine Nova Gorica 2045, ki so jo šest mesecev pripravljali predstavniki različnih strokovnih javnosti, prinaša smernice za nadaljnji razvoj mesta in somestja po Evropski prestolnici kulture (EPK). Njen osnutek so v sredo, 17. junija, predstavili v EPICentru. Na okrogli mizi, ki je sledila, so bile pod drobnogledom aktualne razmere v Novi Gorici in priložnosti somestja, ki jih velja v prihodnje izkoristiti ali nadgraditi.

Cilj, do katerega naj bi pripeljala strategija, je, da bi leta 2045 lahko rekli, da občina zagotavlja zdravo in privlačno življenjsko okolje, da je brezmejno, evropsko, univerzitetno središče z ambicioznim gospodarstvom.

“Strategije smo se lotili, ker se je razvojni krog, ki je pripeljal do EPK, iztekel, in se je pojavilo vprašanje, ali se po vsem, kar je bilo narejeno, vrnemo v provincialnost ali je Nova Gorica lahko nosilec nekega razvojnega potenciala na čezmejni ali evropski ravni,” je povedal Erik Lasič, vodja občinskega oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo. Posebej je izpostavil brezmejnost kot nekaj, po čemer se to območje razlikuje od ostalih. Če je bil v času EPK slogan “Gremo brezmejno”, se z novo strategijo ta spreminja v “Živimo brezmejno”.

Osnutek strategije je nastal skozi participativni proces na več srečanjih in delavnicah. Skupaj je bilo podanih 200 pobud, ki so bile vgrajene v dvanajst strateških ciljev. Strategija predvideva dva horizontalna pristopa (brezmejnost in trajnost) in pet strateških stebrov (ambiciozno gospodarstvo, vključujoča družba, mesto priložnosti, vitalno podeželje in goriška evroregija). V prihodnjih dveh tednih bo dokument, ki upošteva tudi glavne smernice že izvedenih sektorskih strategij, še dodelan, v poletnem času bo s strategijo seznanjena širša javnost, že septembra pa naj bi o njenem sprejemu odločali novogoriški mestni svetniki.

Župan Samo Turel je povedal, da bo ključno določiti, kaj lahko naredi v tej smeri občina sama in kaj je odvisno tudi od države oz. Evropske unije. Tudi on je poudaril prednost brezmejnosti.

“Prepričan sem, da velja razmisliti o tem, ali kot skupno somestje potrebujemo dva stadiona, dva pokrita bazena in podobno. Mislim, da lahko le skupaj načrtujemo razvoj,” je še dejal. Ko bo dokončana, bo strategija predstavljena tudi pristojnim na Občini Gorica, kjer prav tako snujejo strategijo razvoja, tako da je predvideno njuno dopolnjevanje oz. uskladitev.

Na okrogli mizi so poleg župana na temo dolgoročne razvojne vizije Nove Gorice kot kakovostnega življenjskega okolja, gospodarskega in izobraževalnega središča ter čezmejnega somestja spregovorile Saša Dobričič z Univerze v Novi Gorici, direktorica Severnoprimorske gospodarske zbornice Brigita Habjan Štolfa in direktorica Ljudske univerze Nova Gorica Nada Uršič Debeljak.

“Zelo mi je všeč, da zapuščina EPK postaj razvojni model,” je povedala Saša Dobričič ter spregovorila o potencialu za razvoj mesta tudi skozi prizmo trajnosti in kakovosti bivanja, ki ima na območju obeh Goric odlične temelje. Opozorila pa je na težave, ki jih imajo nekateri tuji študenti Univerze v Novi Gorici zaradi meje, ki je ne morejo prehajati.

Brigita Habjan Štolfa je izpostavila gospodarske panoge, na katerih velja v prihodnje graditi, med njimi turizem kot ključno razvojno komponento, v zvezi s čezmejnim sodelovanjem in vlogo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje pa izpostavila: “Res je že skrajni čas, da se začnemo pogovarjati o gospodarskih projektih.”

Nada Uršič Debeljak je opozorila, da se premalo naredi na področju vključevanja priseljencev, ki prihajajo v Novo Gorico od vsepovsod, ne le z območja nekdanje Jugoslavije. Rešitev vidi v vzpostavitvi medkulturnega centra. Govorila je tudi o pomenu izobraževanja mladih in njihovega usmerjanja k pravim poklicem. “Enako je treba poskrbeti za starejše, saj naša demografija kaže, da nismo mesto mladih,” je še pojasnila.

Turel je zbrane seznanil s stanovanjskimi gradnjami, ki se obetajo v mestu, predstavil načrte za oživljanje podeželja in ukrepe za ohranjanje mladih v vaseh, pa tudi nadaljnje načrte z industrijskimi conami. Kot eno od težav je izpostavil dejstvo, da mladi v Novi Gorici ne govorijo več italijansko, zato je treba spodbuditi učenje italijanskega jezika. V zvezi z ovirami, ki jih na marsikaterem področju še naprej predstavlja meja, pa je zaključil: “Cilj je, da Nova Gorica in Gorica postaneta laboratorij za to, kako odpraviti birokratske ovire, povezane z mejo.”

Nekaj pobud, predlogov in tudi kritičnih pomislekov v zvezi s strategijo je prišlo ob zaključku srečanja tudi iz vrst udeležencev predstavitve. Snovalci strategije so jim pozorno prisluhnili, saj dokument, kot rečeno, še ni zaključen.