Od nesreče predsednice do ustavne presoje in hude suše
Teden v matični domovini
V minulem tednu se je javnost predvsem ukvarjala s prometno nesrečo predsednice republike Nataše Pirc Musar. Ta se je zgodila 31. julija v predoru Kastelec na primorski avtocesti, ko se je predsednica v koloni s službenim vozilom peljala na kolesarski dogodek Tadeja Pogačarja v Komendi. Vzrok za prometno nesrečo je bilo po navedbah Generalne policijske uprave neupoštevanje varnostne razdalje. Voznik predsedničinega vozila, v katerem sta bili tudi dve njeni osebni prijateljici, je trčil v zadnji del spremljevalnega vozila. Predsednica Pirc Musar si je v nesreči zlomila ključnico. Kot so dan kasneje sporočili iz njenega urada, so jo po nesreči prepeljali v Splošno bolnišnico Izola, kjer je ostala na opazovanju, nato pa je bila odpuščena v domačo oskrbo. V nesreči je bila huje poškodovana tudi ena od prijateljic, lažje pa varnostnik, ki je vozil vozilo s predsednico.
Predsednica je naknadno sporočila, da v vozilu ni bila pripeta z varnostnim pasom. Izrazila je obžalovanje in dodala, da sprejema vso odgovornost. Po pričakovanjih jo bo doletela globa za prekršek v višini 120 evrov, ki se ob takojšnjem plačilu tako kot pri drugih globah prepolovi.
Nataša Pirc Musar je bila deležna številnih kritik tega, da sta z njo potovali tudi dve osebni prijateljici. Del javnosti je vznemirila informacija, da je bila ena od njih ruska državljanka. Kot se je kasneje izkazalo, ima ženska dvojno državljanstvo, poleg ruskega od leta 2016 tudi slovensko. Predsednica je kasneje navedla, da ga je dobila kot vrhunska športnica in da je bila deležna tudi varnostnega preverjanja. Glede kritik pa je zatrdila, da se ji kot varovani osebi kdo kdaj pridruži na poti, ob tem pa ravna v skladu s predpisi. “Jaz druge možnosti iti kam s prijatelji nimam,” je dodala.
Po prometni nesreči je notranji minister Franci Matoz za Pop TV dejal, da se z uradom predsednice dogovarjajo za morebitne spremembe pri varovanju. Spremembe bo morala po njegovih besedah predlagati predsednica, o tem pa bo odločila vlada. Spomnil je, da policija z varovanjem predsednice nima nič in da so bili policisti, ki varujejo predsednico republike, že predhodno, pred nastopom te vlade, razporejeni v urad predsednice države. Podobne spremembe varovanja si je pred tem omislil tudi takratni premier Robert Golob.
Minuli teden je ustavno sodišče tudi razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Gre za omnibus zakon, ki posega v številna področja. Ker se dotika tudi davkov, se je parlamentarna večina ob sklicevanju na ustavno določilo, ki ne dopušča referendumov o davčnih zadevah, odločila za zavrnitev razpisa referenduma.
Ustavni sodniki so sedmimi glasovi za in enim proti presodili, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa te po obsegu ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna (tudi sistemska) vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu 90. člena ustave, ki med drugim navaja primere, v katerih naknadni zakonodajni referendum ni dopusten. V koaliciji so bili do odločitve sodišča pričakovano kritični. Sindikati, ki so pobudniki tega referenduma, bodo morali za razpis zdaj zbrati najmanj 40.000 podpisov. Zbiranje se bo začelo 1. septembra in bo trajalo do 5. oktobra. Ne gre sicer spregledati, da so pobudniki ob sprožitvi postopka za razpis referenduma že vložili več kot 47.000 podpisov.
Ob tem pa smo tudi po Sloveniji v primežu izjemno dolgega vročinskega vala in hude suše. Vročina, ki je to poletje pritisnila že večkrat, je močno posušila reke, ki se ponekod počasi bližajo rekordno nizkim vodostajem. Ti ogrožajo ribe in druge vodne živali. Ponekod so težave pri oskrbi z vodo, marsikje je odrejeno varčevanje z njo. Suša močno pesti pridelke in ljudi, ki od njih živijo. Prave posledice tega bomo videli šele v prihodnje. V zajetnem delu Slovenije po navedbah agencije za okolje primanjkuje med 70 in 100 milimetrov padavin. Drevesa so že v začetku avgusta marsikje povsem porjavela in odvrgla liste. Tudi ljubljanski parki spominjajo na jesen. Gasilci imajo polne roke dela z gašenjem požarov, ki so za zdaj k sreči ostajali v manjšem obsegu in niso dosegli katastrofalnih razsežnosti iz leta 2022. Nič kaj zelena prihodnost je tu. Nanjo so opozarjali že dolgo. Napovedani temperaturni odkloni s pariške podnebne konference izpred desetletja so se s papirja prelili v resničnost. Sedaj jih živimo.
