Vejica pred veznikom in

Jezikovnica (214)

Začela se je koledarska jesen, krepko smo zakorakali v novo šolsko leto, zato še ena Jezikovnica z zelo resno temo, kot je vejica, ne bo odveč, kajne? Že ptički na veji čivkajo, da vejice pred veznikom “in” ne postavimo. Ja, to čivkajo ptički na veji pred okni tistih razredov, v katerih se učenci šele učijo pisati povedi z repom in glavo, npr.: “Kupili smo sadje, zelenjavo in kruh.” Seveda pred tem veznikom “in” ne bo vejice. Kaj pa v primeru: “Kupili smo sadje, zelenjavo, ki je zelo zdrava, in kruh.”? Tu pa vejica pred veznikom “in” je, in sicer zato, da ločuje vrinjeni stavek “ki je zelo zdrava” od preostale povedi. To je že zapleteno zložena poved, kakršnih otroci, ki se komaj opismenjujejo, še ne pišejo, zato se otroci takrat tudi naučijo, da se vejica pred veznikom “in” ne piše. V primeru naštevanja, kjer zadnjo vejico nadomesti veznik “in”, se seveda pred njim vejica ne piše. Drugače pa je v primeru, ko pred “in” vstavimo vrinjeni stavek, katerega začetek in konec je treba označiti z vejico. Začetek se najpogosteje še nekako označi, ker pred “ki (in ko, ker, da, če) vejica skače”, pogosto pa se pozabi, da je treba označiti tudi konec vrinjenega stavka, ki se je tu končal pred veznikom “in”, še zlasti, ker smo se ja naučili, da pred “in” nikoli ne pišemo vejice. Ni res. Kadar pred “in” nekaj vrinemo, kot je vrinjeni stavek v zgornjem primeru, vejica pred “in” mora biti.

Še večkrat vejica pred “in” mora biti, npr. ko kaj pojasnjujemo: “Kupili smo sadje, in sicer jabolka, hruške in slive.” Nasploh velja, da “je pred in sicer vedno vejica”. Zakaj sem pravkar zapisano trditev postavila med narekovaje? Ker je to pogosto vprašanje učečih se: “Ali je vejica pred ’in sicer’ vedno?” Ker pritrdilen odgovor olajša njeno postavitev. “Ah, končno situacija, ko mi ni treba razmišljati,” si misli marsikdo, “pred ’in sicer’ postavim vejico, s čimer zagotovo ne bom naredil napake.” Tudi pred “in tako” se lahko postavi vejica, saj enako kot “in sicer” pojasnjuje, sklepa oz. uvaja naštevanje: “Naveličal sem se, in tako sem se odpravil domov.” Ta “in tako” bi lahko zamenjali z bolj nam poznanim “zato”: “Naveličal sem se, zato sem se odpravil domov.”

Kaj pa vejica pred okrajšavo “itd.”? Če to okrajšavo razvežemo, dobimo zvezo “in tako dalje”. S katero besedico se začne ta besedna zveza? Z veznikom “in”. To pomeni, da se tudi pri “itd.” ravnamo kot pri vsakem drugem “in”. Če je pred “in” kaj vrinjenega, bomo postavili vejico, sicer pa ne: “Kupili smo sadje, zelenjavo, kruh itd.”, “Kupili smo sadje, zelenjavo, kruh, ki je zelo okusen, itd.”

Enako velja za okrajšavo “oz.”. Vejice pred “oz.” ni (kupili smo testenine oz. špagete), je pa v primeru, če pred njo postavimo vrinjeni stavek (kupili smo testenine, ki jih obožujemo, oz. špagete).

Včasih nastopa veznik “in” v paru s še enim veznikom, npr. “in če”, “in ko”, “in ker” ipd. V takih primerih postavimo vejico samo pred prvo besedo takega večbesednega veznika, ne pa tudi pred drugo. Prav je torej tako: “Kupili smo sadje, in če bi imeli še več denarja, bi ga kupili še več.” Ali tako: “Plaval je dolgo časa, in ko ga je zazeblo, je zlezel na breg.” Pa tudi tako: “Zeblo ga je, in ker je imel v avtu topla oblačila, je pohitel na parkirišče.”

Raznolik je svet vejice, zato se ne omejujmo in se ne držimo kot pijanec plota nekega preživelega pravila, da vejice pred “in” nikoli ne pišemo …

Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.