Večer v znamenju ženskega pesništva
Žensko pesništvo je bilo v središču pozornosti zanimivega srečanja, ki ga je v petek, 25. septembra, v Trstu priredila Narodna in študijska knjižnica. Gostja večera, na katerem je beseda tekla o pesnici Kristini Šuler, je bila pesnica in pisateljica Alenka Jensterle Doležal. Z njo se je pogovarjal kulturnik Slavko Mežek. Pesmi gostje sta prebirala igralca Maja Blagovič in Vladimir Jurc.
Vsebinsko raznolik večer se je pričel s predstavitvijo pesniške zbirke Rubin in roža Kristine Šuler (1866–1959), ki se je rodila v Kropi. Njeno življenje je bilo zapleteno: ker je rodila nezakonsko hčerko, so jo kot učiteljico premestili v Prlekijo, kjer se je potem trudila sooblikovati kulturno življenje skupnosti. Šulerjeva je svoje pesmi objavljala v Slovenki, ki je pred prvo svetovno izhajala v Trstu. Navkljub dejstvu, da se je med drugo svetovno vojno zelo angažirala za OF, jo je povojna oblast obravnavala kot “ne pravo” in njeno hčerko odgnala na Goli otok.
Gostja večera, ki poučuje slovansko in balkansko književnost na Karlovi univerzi v Pragi, je raziskovala življenje in opus Kristine Šuler. Nagrado kresnice, ki je namenjena angažiranim in ženskam posvečenim pesniškim zbirkam ter izhaja iz izročila te pesnice, prireja gibanje Kultura – Natura za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine, ki ga vodi Mežek.
Lani je to nagrado prejela Alenka Jensterle Doležal, ki je najprej spregovorila o svoji pesniški zbirki Ure in one – otrokom in pesnicam in nato o svojem romanu O ljubezni, vojni, izgubi in pozabi. Njeno poezijo določata jezik, ki ni enostaven, in značilen ritem. V pesmih je razvidna določena prizadetost pesnice za položaj žensk v svetu, do katerega ohranja kritičen odnos. Avtorica se rada ukvarja tudi z vprašanjem časa.
Na Češkem si protagonistka večera prizadeva za povezovanje slovenske in češke kulture, ki izhaja iz časa skupnega bivanja v habsburški monarhiji. Po žametni revoluciji so veliko število slovenskih knjig prevedli v češki jezik. Ker je v Trstu pred prvo svetovno vojno živelo veliko Čehov, ki so tudi domovali v Narodnem domu, je na srečanju padla zamisel za predstavitev slovenskega Trsta v Pragi.
Avtoričin roman obravnava zapleteno slovensko polpreteklost. Dejansko prek opisa življenja treh generacij žensk prikazuje zgodovinsko dogajanje pred drugo svetovno vojno in po njej. Za avtorico je pisanje predstavljalo “osebno očiščenje”: gre za neke vrste “obračun s svojimi in maminimi travmami”.
Voditelj srečanja je v pogovoru z avtorico poudaril, da se Slovenci “nismo še soočili s povojno travmo”. Dela, kakršen je roman gostje večera, odločilno pripomorejo k skupni spravi, je ugotavljal Mežek, ki je zanimiv večer sklenil z vabilom k sodelovanju na letošnjem natečaju Kresnice.
