Jure Ferletič z odločnim “hočem” na pot služenja, iz rok škofa Štumpfa je prejel diakonsko posvečenje

V romarski cerkvi Marije Tolažnice v Logu pri Vipavi je bilo v nedeljo, 25. oktobra 2026, slovesno in praznično. Med bogoslužjem, ki ga je ob navzočnosti velikega števila vernikov vodil koprski škof dr. Peter Štumpf, je bogoslovec Jure Ferletič iz župnije Miren prejel diakonsko posvečenje. Dogodka so se z molitvijo in bližino udeležili Juretovi domači, prijatelji, generalni vikar Slavko Rebec, rektor Bogoslovnega semenišča Martin Zlobko, mirenski župnik Robert Ušaj ter številni drugi duhovniki, diakoni, redovniki, redovnice in bogoslovci.

S prejemom prve stopnje svetega reda je posvečenec za vedno zaznamovan za posebno služenje v Cerkvi. Škof Štumpf je v homiliji izčrpno razgrnil naravo in vsebino diakonske službe. Diakon je poklican in posvečen za strežbo škofu pri oltarju: tam oznanja evangelij, pripravlja darove kruha in vina za evharistično daritev ter vernikom deli sveto obhajilo. Njegovo delo obsega tudi pridiganje, podeljevanje zakramenta sv. krsta ter blagoslavljanje novoporočencev pri sklenitvi sv. zakona. Kadar ga škof pošlje v župnijsko skupnost, diakon prevzema še druge pastoralne naloge: poučuje verouk, spremlja zaročence med pripravo na poroko, uvaja starše v pomen krsta ter vodi birmance k prejemu darov Svetega Duha. Poleg liturgičnih opravil pa je bistveno jedro diakonata izročeno v poslanstvu “strežbe pri mizi”. To pomeni, da mora biti njegova posebna in dejavna skrb namenjena vsem, ki se nahajajo v gmotni ali duhovni stiski. Škof je spomnil tudi na pozornost do dostojanstva najšibkejših, tujcev, vdov, sirot in revežev. V tem duhu mora diakon stopiti iz lastnega ugodja, odpreti oči in videti ubogega, ki ga sodobni svet prepogosto spregleda, prisluhniti njegovemu glasu in mu stati ob strani. Diakonova služba pri oltarju tako dobi svojo potrditev v služenju sočloveku. Jure bo diakonsko poslanstvo do duhovniškega posvečenja, ki ga bo predvidoma prejel na praznik apostolov Petra in Pavla prihodnje leto, opravljal v koprski stolni župniji ter v vlogi škofovega ceremoniarja. Ker se pripravlja na duhovništvo, je ob posvečenju izrekel tudi svojo obljubo celibata. V nadaljevanju je škof poudaril, da posvečenec vstopa v svet, kjer se vera pogosto sooča z nerazumevanjem, odrivanjem in celo posmehom. V takšnih okoliščinah je ključnega pomena zavest, da Jure ni sam. Ob njem trdno stoji Cerkev kot družina bratov in sester, sredi katere deluje in povezuje sam Jezus Kristus. Škof Štumpf je kandidata očetovsko opozoril tudi na nevarnost skušnjav v notranjem presojanju: “Če boš opazil, da se v tebi naseljujeta miselnost in sodba, ki samo grajata, omalovažujeta in zaničujeta, se ustavi in ukrepaj. Ne dovoli, da bi te vodili predsodki ali želja po obsojanju. Tvoj blagi značaj in občutek za pravičnost sta Božji dar za Cerkev. Varuj ju in ju razvijaj v služenju ljudem.” Obenem ga je povabil k ponižnosti po zgledu apostola Pavla, ki se ni opiral na lastno moč, ampak na Božjo milost: “Jure, ne meri svoje vrednosti samo po uspehih, opravljenih nalogah ali priznanjih ljudi. Ne boš vedno zmogel vsega in ne boš mogel vsakomur pomagati tako, kot bi si želel.” Opozoril ga je, da na njivi Cerkve ni čas lahke žetve, temveč čas potrpežljivega zbiranja zrnja, kar terja navdušenje in velikodušnost: “Ne izgubljaj časa in moči pri postavljanju zidov ločitve ali nedosegljivih norm. Raje postavljaj mostove prijateljstva, poslušanja in pogovora.” Za konec pa mu je za popotnico položil na srce sinovsko zaupanje v Božjo Mater: “Vzemi Mater Marijo na dom svojega srca. Naj te spremlja pri služenju oltarju, oznanjevanju Božje besede in dobrodelnosti.”

Po obljubah, ki jih je Jure izrekel z odločnim “hočem”, so bile litanije, med katerimi je ležal pred oltarjem. Sledil je glavni del podelitve zakramenta: škof je v tišini položil roke na njegovo glavo in izrekel posvetilno molitev. Diakon je nato prejel oblačila in simbole svoje službe, nakar je prvič opravil službo pri oltarju med darovanjem in delitvijo sv. obhajila.

Tik pred koncem bogoslužja je škof prebral uradno listino o posvečenju, nakar je Jure Ferletič po toplem aplavzu spregovoril polni cerkvi. Izrekel je iskreno hvaležnost Bogu, škofu, domačim in številnim, ki so ga pospremili do tega dne. Izrecno je omenil tudi Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in “druge rojake onkraj meje”: “Iz srca vam hvala, da sem v letih, ko sem bil redno med vami, na poseben način vzljubil naš jezik in slovenski narod.”

Dragemu Juretu zagotavljamo svojo bližino in podporo v molitvi ter mu želimo obilo Božjega blagoslova pri njegovem diakonskem poslanstvu.