Romantična noč z Modà pod zvezdami Vile Manin
Italijanska skupina navdušila občinstvo
Poletni večer, veličastno dvorišče Vile Manin in štiri tisoč glasov, ki so v en glas prepevali uspešnice skupine Modà – tako se je v nedeljo, 5. julija, v Passarianu pri Codroipu začela romantična zgodba, ki je privabila številne glasbene sladokusce. Nastop v okviru turneje La notte dei romantici je že dolgo pred začetkom napolnil eno najlepših koncertnih prizorišč v deželi. Med obiskovalci je bilo opaziti pare in skupine prijateljev, ki so si večer želeli deliti ob pesmih zasedbe, ki že več kot dve desetletji soustvarja italijansko pop-rock glasbo. Koncert je organiziral Platinum Live v sodelovanju z Azalea.it, pri izvedbi pa so sodelovali še Zenit, ERPAC FJK, PromoTurismoFVG in Občina Codroipo.
Še pred glavnim koncertom je navzoče ogrela Bianca Atzei, ki je s svojim toplim glasom ustvarila prijetno vzdušje ter napovedala prihod zvezd večera. Ko so se luči ugasnile in so zazveneli prvi akordi skladbe Stella cadente, je občinstvo skupino Modà pozdravilo z bučnim aplavzom. Navdušenje je za nekaj minut prekinila nepričakovana tehnična težava, zaradi katere je moral koncert za kratek čas zastati. Tehnična ekipa je okvaro hitro odpravila, zato se je nastop kmalu nadaljeval brez nadaljnjih zapletov. Premor ni pokvaril razpoloženja, nasprotno, ob ponovnem začetku so glasbeniki poželi še glasnejši aplavz.
Pod vodstvom pevca, avtorja besedil in ustanovitelja skupine Francesca “Kekka” Silvestra so Modà navzoče popeljali na pravo glasbeno potovanje. Ob njem so blesteli tudi izvrstni glasbeniki, ki so s svojo uigranostjo, tehnično dovršenostjo in izjemno energijo ustvarili mogočno zvočno kuliso. Prav njihova glasbena zrelost je pesmim dodala dodatno moč in pokazala, da Modà niso le skupina uspešnic, temveč vrhunska glasbena zasedba.
V središču večera je bil seveda Kekko Silvestre. Njegov prepoznavni, rahlo hrapav, a hkrati topel in čustven glas tudi po vseh letih ni izgubil izraznosti. V baladah je znal biti nežen in intimen, v energičnejših skladbah pa je z močjo in prepričljivostjo napolnil prizorišče. Še posebej je navduševal njegov neposredni odnos do občinstva, saj ni želel ostati zgolj pevec na odru, temveč je ves čas ustvarjal občutek, da je del množice, ki je z njim prepevala vsako besedo.
Koncertni program je prepletal nove skladbe z največjimi uspešnicami, ki so zaznamovale različna obdobja njihove glasbene poti. Po pesmi Ti passerà je sledil medley s skladbami Oh oh oh, Mamma dice sempre, La sua bellezza, Meschina in Aria. Že po prvih pesmih je bilo jasno, da občinstvo ni prišlo zgolj poslušat, temveč predvsem skupaj z glasbeniki podoživljati zgodbe, zapisane v njihovih pesmih. Skrbno zasnovana svetlobna scenografija z nežnimi barvnimi prehodi med baladami ter dinamičnimi svetlobnimi učinki v hitrejših skladbah je odlično dopolnjevala glasbo.
Po instrumentalnem premoru so sledile skladbe Vivo da re, Non è mai abbastanza in Quel sorriso in volto, nato pa se je na oder vrnila Bianca Atzei. Duet Ti amo ma non posso dirlo je bil eden najbolj čustvenih trenutkov večera. Nastopil je čas za drugi niz pesmi, zatem pa še za akustični del koncerta. Med baladami so se po prizorišču prižgale luči mobilnih telefonov, med živahnejšimi skladbami pa je občinstvo ploskalo v ritmu glasbe in pelo tako glasno, da je Kekko mikrofon večkrat obrnil proti poslušalcem ter jim prepustil refrene. Prav v teh trenutkih je bilo najbolj čutiti posebno vez med skupino in njenimi oboževalci. Zvrstile so se še Arriverà in druge pesmi, za veliki finale pa so Modà prihranili še Come un pittore, In tutto l’universo in Viva i romantici. Ob zaključku se je prizorišče spremenilo v en sam velik pevski zbor. Modà so znova dokazali, da njihove pesmi o ljubezni, izgubah, upanju in življenjskih prelomnicah še vedno nagovarjajo na tisoče poslušalcev.
Slike
