Poletni obiski tržaških knjižnic in knjigarn, trendi in knjige za vse generacije

V Narodni in študijski knjižnici, njenem Oddelku za mlade bralce, Tržaškem knjižnem središču in knjigarni Librarna na Opčinah smo preverili, kako poletje vpliva na bralne navade

Poletje je čas, ko marsikdo vzame knjigo v roke in pusti domišljiji, da ga popelje v drugi svet. Zgodovinski in znanstvenofantastični romani, literarna dela z aktualnimi temami, kriminalke, kratke in ljubezenske zgodbe pa še zgodbe o čarovnicah, princesah in zmajih. Vsi, od najmlajših do najstarejših, se prepustimo najrazličnejšim zgodbam in se posvetimo poletnemu branju. O izbirah knjig, novih trendih in tudi poletnem obisku knjižnic in knjigarn smo se pogovorili s predstavniki štirih tržaških kulturnih stvarnosti. Obiskali smo glavni sedež Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Oddelek za mlade bralce NŠK, Tržaško knjižno središče in knjigarno Librarna na Opčinah.

Bralne srečke in poletne knjižne uspešnice

Na glavnem sedežu Narodne in študijske knjižnice na Ulici sv. Frančiška v Trstu opažajo, da se tip obiskovalcev čez poletje nekoliko spremeni. Medtem ko jih med letom obiščejo številne šole, saj jim vedno nudijo možnost obiska in delavnice, v knjižnico v poletnih mesecih zahajajo pretežno študentje, ki se pripravljajo na izpitno obdobje, hkrati pa tudi nekateri turisti ali obiskovalci, ki iščejo hlad. Poleti je tudi več obiska, ker gredo ljudje na dopust in lahko posvetijo več časa branju kot med zimo. Tudi če je knjižnica slovenska, se knjižničarke pogovarjajo z obiskovalci v italijanščini, angleščini in drugih jezikih, kar kaže na večkulturnost mesta; zabeležili so tudi izposojo knjige Iranki. Poleg slovenskih in italijanskih knjig imajo na voljo tudi nekatere knjige v angleščini in turščini, sta nam povedali vodja oddelka Viviana Vodopivec in knjižničarka Nina Race. Obišče pa jih tudi veliko italijansko govorečih uporabnikov, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika, ker iščejo pravo knjigo za poglobitev znanja jezika.

Letos so si v knjižnici zamislili posebno poletno pobudo, to so Bralne srečke. Knjižničarke vnaprej pripravijo skrivnostne torbe, kamor spravijo tri knjige po lastni izbiri; vsak, ki je morda bolj neodločen pri iskanju knjig, lahko preprosto vzame torbico in dobi knjižno presenečenje.

Bralci sicer najraje izbirajo knjige s seznama pobude Primorci beremo; veliko zanimanja je za knjigo Kresničevje Ajde Bračič, pa tudi za pisateljico Leo Ypi, ki je maja obiskala Trst. V knjižnici so nam za poletno branje svetovali ljubezenski roman Tam, kjer pojejo raki Delie Owens in roman Svet in vse v njem Aleksandra Hemona.

Poleti v knjigarno po knjigo in spominek

Poletni obisk pa se je v primerjavi s prejšnjimi leti znatno povečal v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan, nam je povedala vodja knjigarne Jana Kalc. Ljudje so se navadili, da si vzamejo knjigo na počitnice, tako da so do sedaj prodali res veliko knjig, tako za otroke kot za odrasle, je pojasnila. Od vedno imajo največji obisk v otroškem kotičku, opažajo pa, da odrasli ponovno segajo po knjigah. Poleg domačinov, Slovencev in tudi Italijanov jih obišče veliko turistov, ki vedno kaj kupijo. Večji obisk turistov v knjigarni je neposredno povezan z večjim obiskom v mestu samem. Turisti pa večkrat kupujejo tudi keramiko in kamnite izdelke kot spominek. Tudi v knjigarni TKS imajo poleg slovenskih in izbora italijanskih knjig na voljo knjige v nekaterih tujih jezikih, prav tako tudi k njim zaidejo italijanske stranke, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika in iščejo knjigo za pomoč pri učenju oz. za vadenje branja.

Stranke v teh mesecih najraje kupujejo romane, kriminalke, ljubezenske zgodbe, pa tudi pohodniške zemljevide. Hkrati so vsi še vedno pozorni na knjige, ki so prejele literarne nagrade, ali tiste, ki se posvečajo aktualnim temam. “Z veseljem opažamo, da tudi mladina in najstniki pridejo k nam in si sami izberejo knjigo, saj imajo že izpiljene okuse,” je razkrila Jana Kalc. V knjigarni, kjer imajo na voljo tudi kotiček s popusti in nekaterimi izrednimi priložnostmi, svetujejo v poletnem času vzeti v roke knjige Globoko v gozdu Irene Štaudohar, Kako umirajo ladje Veronike Simoniti, Dohtar in Povodni mož Aljoše Harlamova ter Onyx storm Rebecce Yarros za mlade bralce.

Mladi bralci dokazujejo, da knjige še živijo

Najbolj živahno pa je v Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu. O razvejanem delovanju oddelka, ki ga vodi Ivana Soban, nam je več povedala mlada knjižničarka Alija Bandi. Tu mlade bralce razvrstijo na tri oz. štiri kategorije: cicibane, to so mladi, ki obiskujejo osnovno šolo, pionirje, to so srednješolci, in še mladince, to so višješolci. Potem je še kategorija najmlajših, to so otroci, ki obiskujejo vrtec ali so še mlajši. Poleg slovenskih imajo tudi knjige v drugih jezikih, zelo priljubljene pa so dvojezičnice, tako med otroki kot starši. Poleti knjižnico pogosto obiščejo srednješolci, ki jih čaka obvezno šolsko branje, in so pri izbiri knjig zelo angažirani. Mnogi pridejo sami, drugi s starši in se pri izbiri zanesejo na knjižničarke. Kot pravi knjižničarka Alija, otrok, ki si knjigo izbere sam, praviloma odide domov zadovoljen. Mladi bralci so večinoma zvesti priljubljenim zbirkam, kot je Pasji mož Dava Pilkeyja, medtem ko so največji izziv mladinci oz. višješolci, saj knjižnico obiskujejo redkeje. Precej pogosto pa jo v spremstvu staršev obiščejo najmlajši in cicibani. Mame zanje največkrat izbirajo interaktivne knjige, kartonke in druge knjige, ki jih otroci lahko tudi sami raziskujejo.

Med poletjem so v oddelku poleg že omenjene (in za to starostno skupino prilagojene) Bralne srečke ponudili dve hvalevredni pobudi, in sicer že poznane Pravljice pod senčnikom, ki so bile letos pravi uspeh, ter Pravljične minutke. To so brezplačna individualna srečanja, na katerih otrok prisluhne zgodbi v slovenskem jeziku, ki mu jo pripoveduje knjižničarka. Program je namenjen predvsem otrokom (3+) iz italijansko govorečih družin, ki obiskujejo slovenske šole. Prav med našim obiskom je bila na pravljični minutki s knjižničarko Karin Ota štiriletna Diletta. Med branjem smo zmotili mamo Valentino, ki je izrazila svoje veselje in navdušenje nad iniciativo. Pojasnila nam je, da z malo Diletto že več časa zahajata v slovensko knjižnico. Za pobudo so izvedeli na družbenih omrežjih oddelka in se ji z veseljem pridružili. Od začetka poletja knjižnico obiskujejo skoraj vsak dan, Diletta pa je ob tem znova vzljubila branje, ki jo je v zadnjem času nekoliko manj zanimalo. Valentina, ki obiskuje tečaj slovenščine, opaža, da ima pobuda pozitiven vpliv tudi doma, saj hči pogosto prosi za dodatno branje. Čeprav se še ne znajde povsem pri samostojnem branju v slovenščini, si knjige izposojajo tudi za domov in jih prebirajo skupaj. Diletta ima najraje pravljice o princesah in čarovnicah, pa tudi zgodbe o živalih. “Pobuda je čudovita in jo priporočam vsem, upam, da se bo nadaljevala,” nam je še povedala Valentina.

Knjižnico zelo rade obiskujejo tudi sestrice Zala, Jana in Neža. Mala Zala, ki se bo septembra uvajala v vrtec, nam je povedala, da so ji zelo všeč kartonke, ker lahko tudi pritiska na gumbe in prisluhne glasbi ali različnim zvokom. V spremstvu mame sestrice večkrat obiščejo oddelek in vsaka si izbere najljubšo knjigo.

Pravo veselje pa nam je med obiskom vlil štirinajstletni David, ki je eden najzvestejših obiskovalcev knjižnice. Najraje bere knjige iz sekcije fantastika in domišljija. Ko pride v knjižnico, mu je všeč pobrskati po policah in si izbrati knjigo, ki ga v trenutku najbolj pritegne. Ta dan si je poleg dveh drugih izbral Dnevnik mladega naravoslovca avtorice Dare McAnulty. David je pravi dokaz, da med mladimi še vedno najdemo strastne bralce in da ima bralna kultura še prihodnost.

Več bralcev in nov trend: igroknjige

Vse večji obisk pa opaža tudi Urška Vidoni, mlada knjigarnarica, ki je svojo knjigarno Librarna na Opčinah odprla pred nekaj več kot dvema letoma. “Obiščejo me predvsem stranke iz okolice, domačini, tako Slovenci kot Italijani, veliko je tudi strank, ki prihajajo čez mejo, vse več pa je turistov,” je pojasnila Urška. Stranke, ki kupujejo tudi tri ali štiri knjige, te najpogosteje izbirajo na podlagi avtorja, pa tudi po tematikah. Največkrat izbirajo zgodovinske knjige, pa tudi kriminalke in knjige za lahkotno branje. Knjige lokalnih avtorjev kupujejo večinoma kot darilo, razen če gre za novost. Librarno prav tako obiščejo tudi italijanske stranke, ki obiskujejo tečaj slovenščine, knjigarnarica pa jim podobno kot v že omenjenih ustanovah svetuje otroške knjige, ki so lažje za začetnike v jeziku. Urška ima med veliko zalogo tudi nekaj knjig v angleščini, ki jih kupujejo tako turisti kot domačini. Poleg tega opaža nov trend v branju, to so t. i. igroknjige. “Letos so te še posebno popularne. To so kriminalke, kjer mora bralec sam razrešiti zločin.” To so večinoma knjige za odrasle, saj so še vedno kriminalke, a zelo lahkotne in hkrati interaktivne. Največkrat izbrana knjiga te vrste v italijanščini je Murdoku – 8 skrivnostnih umorov, ki jih je treba razrešiti z logiko – sudoku z umori.

Nekatere stranke pridejo v Librarno že pripravljene in natančno vedo, katero knjigo iščejo, drugim pa Urška rade volje pomaga. Za poletno branje svetuje knjigo Klopotec Maje B. Kranjc, to je družinski roman, osredotočen na odnos med mamo in hčerko, in še Zadnja noč v Tremore Beachu Mikela Santiaga.