Prisotni tudi predstavniki sorodnih organizacij

Velikega dogodka slovenskih skavtov v Italiji so se udeležili tudi predstavniki sorodnih organizacij, s katerimi ima SZSO dolgoletne stike. Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) je v nedeljo na jamboreeju predstavljal državni načelnik Nejc Kurbus, nekateri člani združenja pa so sodelovali tudi kot pomočniki in vodili delavnice ali skrbeli za kuhanje obrokov.

Kurbus je ob pozdravih in čestitkah prisotnim povedal, da se je med glavnim zborom počutil kot doma, a tudi priznal, da ni bilo vedno tako. Predstavil je svojo zgodbo, kako se je prvič srečal s člani SZSO pred desetimi leti, ko so se skupaj odpravili na Roverway v Francijo. “Govorili ste slovensko, ampak za nas ste prihajali iz Italije, zato smo vas občasno imenovali Italijani,” je iskreno povedal ter priznal: “Takrat nisem še razumel, da je to v resnici bilo zelo nesramno.” Da ni pomembno, kje živiš, ampak kdo si in kaj nosiš v sebi, se je Nejc Kurbus zavedel, ko so jih med igrami z velikega odra Roverwaya pozvali, naj se oglasijo vsi, ki prihajajo iz Slovenije. “Mi smo kričali, mahali z zastavami,” je povedal in nadaljeval: “Obrnil sem se nazaj, kjer ste stali Slovenci iz Italije, in videl, da ste vi kričali še bolj kot mi, in takrat sem se naučil, da stvari niso tako preproste, kot lahko izgledajo z zemljevida.” Ob tem je podčrtal, da se v matici premalo govori o Slovencih v Italiji, “verjetno zato, ker je zgodovinsko nepravično, in zato, ker imamo občutek, da ne moremo ničesar narediti”, si je razlagal.

Načelnik slovenskih skavtov je v nagovoru udeležence spodbudil, naj občutkov in izkušenj z jamboreeja ne pustijo na prizorišču, ampak jih odnesejo s seboj domov. Podčrtal je temeljno skavtsko vodilo, da za srečo in dobro vzdušje pogosto potrebujemo veliko manj, kot nam narekuje sodobni svet: “Nekaj voditeljev, nekaj šotorov, kakšna zažgana večerja, iskrica in sekira, spalna vreča in ljudje okoli sebe.” Skavte je pozval, naj izkušnjo skavtskega življenja delijo tudi z drugimi ter jim pokažejo, da je mogoče srečo najti v preprostih stvareh. Posebej je izpostavil tudi pomen skupnosti in ljubezni: “Kot skavti in kristjani smo poklicani tudi k temu, da živimo ljubezen. Ljubezni ne moremo živeti sami, vedno potrebujemo še drugega človeka.” Ob koncu se je zahvalil za občutek domačnosti, ki ga doživlja med zamejskimi skavti, in jih spodbudil: “Bodite pripravljeni biti srečni in imeti radi ljudi okoli vas.”

V nedeljo je prisotne pozdravil tudi deželni načelnik italijanskih katoliških skavtov AGESCI Stefano Barbieri, ki je spomnil, da je tudi njegova organizacija prehodila podobno pot, ko so le nekaj let pred ustanovitvijo SZSO združevali moško in žensko organizacijo. Prisotnim je prinesel svojo izkušnjo življenja v dvojezičnem italijansko-furlanskem okolju ter poudaril pomen konfrontacije z drugimi, ki vsakega bogati.

V imenu tabornikov Roda modrega vala pa se je dogodka udeležila starosta Irina Bezin, ki je skavtom čestitala ter ob jubileju zaželela uspešno nadaljnje delovanje.

Preberi tudi kaj so povedali udeleženci jamboreeja (klikni in preberi).