Daleč, a preblizu
Včasih se zdi, da živimo v času, ko svet spremljamo predvsem skozi katastrofe. Vsak dan poslušamo o novih napetostih med velesilami, o vojnah, bombardiranjih, političnih obračunih in grožnjah. Gaza, Ukrajina, Iran, Washington, Moskva. Dogodki, ki polnijo naslovnice in določajo ton našega časa.
A medtem ko pogled neprestano usmerjamo daleč stran, skoraj neopazno spregledamo dogajanje v naši neposredni bližini. V Srbiji že mesece potekajo protesti, na ulicah vztrajajo študenti, mladi in številni državljani, ki zahtevajo odgovornost, pravico in drugačno družbo. Država, ki je geografsko in zgodovinsko tako blizu nam, ostaja v evropskem medijskem prostoru pogosto le obrobna novica. Morda zato, ker ni vojne. Morda zato, ker ni še nešteto mrtvih in ranjenih, ali morda zato, ker še ne umirajo otroci in se še ne kršijo človekove pravice.
Morda pa zato, ker smo se Balkana navadili opazovati šele takrat, ko gori.
Prvi protesti in manifestacije so se začeli pred več kot letom dni. 15. marca 2025 je več sto tisoč protestnikov preplavilo beograjske ulice v protest proti trenutnemu predsedniku Republike Srbije Aleksandru Vučiću. Kar se je sprva začelo kot odziv na tragedijo v Novem Sadu, ko se je konec leta 2024 zrušila železniška postaja in je pri tem umrlo petnajst ljudi, je v nekaj mesecih preraslo v širše protestno gibanje proti načinu vladanja v Srbiji. Za mnoge nesreča ni bila le posledica malomarnosti, temveč simbol sistema, ki ga zaznamujeta korupcija in vse bolj avtoritarna politika.
Pomembno vlogo pri protestih imajo študenti, ki so bili med prvimi organizatorji demonstracij. S časom so se jim pridružili tudi ljudje različnih generacij in poklicev. Skupaj zahtevajo pravičnost ter konkretne in temeljite spremembe državnih institucij.
Zadnji množični protest je potekal v soboto, 23. maja, v Beogradu. Kot poročajo nekateri italijanski mediji, se je po podatkih organizacije Arhiv javnih skupova, ki spremlja proteste in javna zborovanja, tokratne manifestacije udeležilo okoli 190 tisoč ljudi, kar bi pomenilo enega največjih protestov v Srbiji v zadnjih desetletjih. Srbska policija, ki običajno navaja precej nižje številke, pa je ocenila, da je bilo protestnikov približno 34.300. Protestniki zahtevajo odstop konservativne in nacionalistične vlade predsednika Vučića, hkrati pa ciljajo na korenito spremembo na naslednjih volitvah, ki bodo konec letošnjega leta oz. začetek prihodnjega. Mediji poročajo tudi o nekaj spopadih med policijo in protestniki, notranji minister pa je povedal, da je bilo v soboto pridržanih 23 oseb.
Dogajanje v Srbiji ni oddaljena balkanska zgodba. Vsaka država se na svoj način srečuje z najrazličnejšimi težavami, nepravičnostmi in tudi korupcijo. Tudi pri nas dobro vemo, kako hitro se lahko kriza zaupanja spusti preko meja. Dogajanje v Srbiji lahko takoj postane dogajanje vseh nas. Vsi si lahko postavimo vprašanje, ali lahko družba ponovno verjame, da imajo resnica, odgovornost in javna beseda še težo. Ne dovolimo družbi, da spregleda dogajanja tako blizu nas. Protesti v Srbiji niso nekaj oddaljenega ali tujega, ampak so opozorilo, kako hitro lahko družba zdrsne v nezaupanje, represijo in razkroj demokratičnih institucij. In če se to danes dogaja tako blizu nas, si ne moremo več govoriti, da se pri nas ne more.
