Razstava o Soči in njenih mostovih, ki znajo pripovedovati, če jim znaš prisluhniti
Do 15. marca je v Kulturnem domu Gorica na ogled razstava Reka Soča in njeni mostovi. Na njej so predstavljeni najbolj zanimivi mostovi na slovenskem in italijanskem ozemlju, ki ju reka povezuje. Soča teče po izviru v Trenti 100 kilometrov po Sloveniji, nato pa še 40 kilometrov po Italiji, kjer se izlije v Jadransko morje.
Na razstavnih panojih so z besedo, s fotografijami in z načrti oziroma s skicami predstavljene izčrpne informacije o zgodovini, arhitekturi, tehniki gradnje in sedanjosti devetih slovenskih in 14 italijanskih mostov, prek katerih pogosto prečkamo reko, ne da bi se njihove vloge in pomena zares zavedali.
Razstava je nastala v sodelovanju med Italijansko regionalno zbornico inženirjev Gorice in Inženirsko zbornico Slovenije. Celotno gradivo o mostovih na slovenski strani je zbral inženir Gorazd Humar, ki mu je preučevanje mostov življenjsko poslanstvo, podobno delo za italijansko območje pa je opravilo dvajset ljudi.
Razstava, ki je bila ponekod že na ogled, je v kulturnem domu obogatena z nekaj likovnimi deli z motivi mostov na reki. S skeniranjem QR-kode na uvodnem panoju se odpre povezava do spletne strani pontifiumeisonzo.it, kjer je v treh jezikih zbrano tudi vse ostalo gradivo, ki zaradi prostorske omejitve ni našlo mesta na panojih.
Predsednik goriške regionalne zbornice inženirjev Alberto Pich je ob odprtju razstave izpostavil, da mostovi ne pomenijo le tehnične rešitve za premostitev reke, ampak tudi povezavo dveh bregov, dveh območij, dveh skupnosti. Soča pa ni reka, ki razdvaja, ampak reka, ki združuje.
“Če Soča to območje, resda razdeljeno med dve državi, povezuje vertikalno, je vloga mostov na njej horizontalno povezovanje,” je povedal Edino Valcovich, znanstveni urednik iz Trsta. Dodal je tudi, da so hoteli z razstavo inženirji z obeh strani meje prispevati svoj delež k Evropski prestolnici kulture v letu 2025.
“Mostovi znajo pripovedovati. Znati je treba le prisluhniti njihovi zgodbi. Mostovi na reki Soči pripovedujejo o naši skupni zgodovini, ki je bila zadnjih 15 stoletij, če izvzamem zadnjih 80 let, identična,” je pojasnil Humar, ki zato raje kot o Sloveniji in Italiji govori o skupnem območju Posočja oziroma Isontina.
