Prelomen trenutek za EU
Evropske volitve 8. in 9. junija predstavljajo pomemben trenutek v zgodovini EU. So priložnost, da državljani 27 držav članic premislimo, kakšna Evropa smo in kakšna Evropa želimo postati, da izrazimo svoje stališče o smeri velikega evropskega projekta v naslednjih petih letih, saj se je svet, ki je vedno bolj povezan in hkrati nestabilen, od volitev leta 2019 do danes korenito spremenil.
Volilna preizkušnja je tokrat še posebej pomembna zaradi globalnih izzivov, s katerimi se stara celina sooča. Po izkušnji kovidne pandemije in izbruhu vojne v Ukrajini je evropska politična krajina vse bolj polarizirana. Tradicionalne proevropske stranke na eni strani zagovarjajo nadaljnjo integracijo in krepitev institucij EU; na drugi strani rastejo populistična in evroskeptična gibanja, ki nasprotujejo centralizaciji moči v Bruslju in želijo večjo avtonomijo članic. Populistični val, ki je zajel Evropo, ni le odziv na gospodarske težave, temveč tudi na strah pred izgubo nacionalne identitete in vse bolj skrhanih kulturnih vrednot. Pomemben izziv predstavljajo podnebne spremembe, ki grozijo planetu; in EU si prizadeva, da bi bila vodilna sila v globalnem boju proti tej krizi in za trajnostni razvoj. Kočljiva tema je demografska zima, z njo posredno povezana – in v zadnjem desetletju ena najbolj spornih – pa je migracijska politika. Vprašanje uspešne integracije migrantov in azilantov je zapleteno, in vendar ključno za socialno kohezijo in gospodarski razvoj, ampak zahteva medsebojno zaupanje in skupen jezik med državami članicami. Velike priložnosti, pa tudi izzive prinaša Evropi digitalna revolucija, ki se je pojavila z umetno inteligenco: EU bo morala z določitvijo jasne digitalne politike odločati tudi o ravnovesju med tehnološkim napredkom in zaščito pravic državljanov.
Evropske volitve so nenazadnje pomemben trenutek tudi za jezikovne in narodne manjšine, ki v celini predstavljajo raznolikost, bogastvo kultur in jezikov ter s tem prispevajo k večji integraciji in razumevanju med narodi. Tudi te volitve predstavljajo priložnost, da manjšine okrepijo svojo politično zastopanost, prepoznavnost in vpliv. Samo vključujoča in pravična Evropa je lahko močnejša in bolj odporna, samo skupaj lahko gradimo vsem prijazno prihodnost, kjer bosta vsaka kultura in jezik našla svoje mesto v mozaiku evropske identitete.
Od volitev ob koncu tega tedna bo torej odvisno, ali bo EU v prihodnje močnejša ali šibkejša. Če se tega zavedamo ali ne, bodo vplivale na številne vidike našega vsakdanjega življenja. V času, ko se svet bolj kot kdajkoli prej sooča s hitrimi spremembami, je pomembno, da Evropa ostane enotna in odločna v svojih prizadevanjih za mir, razvoj in blaginjo. Zato je pomembno, da se vsi zavedamo pomena volitev in se aktivno vključimo v demokratični proces. Demokracija namreč ni samoumevna, je kolektiven cilj in hkrati kolektivna odgovornost. Začenja se pri vsakomer izmed nas. Če se volitev ne udeležimo, bo evropska demokracija šibkejša, naše vrednote bodo šibkejše. Kdor se vzdrži, nima spoštovanja do sebe, izvoljeni bodo namreč tisti, ki bodo prejeli glasove. Zato pojdimo na volišča! Volimo ne le za nove občinske upravitelje, temveč tudi za obnovitev evropskega parlamenta. S svojimi prepričanji podprimo kandidate, ki bodo delali za nas, za našo skupnost. Gre namreč za našo prihodnost!
