Pogumno, pokončno, vztrajno!
Po upokojitvi Jurija Paljka sem prejšnji teden z odgovornostjo prevzel vlogo urednika, ki mi jo je zaupalo vodstvo našega založnika, Zadruge Goriška Mohorjeva. Prav je, da se članom upravnega odbora zahvalim tudi s tega mesta.
Ob tem koraku je bilo neizogibno, da so se v meni predramili številni spomini, ki se jih je v treh desetletjih v uredništvu nabralo za debelo knjigo. Prav vsi uredniki, ki so v tem času vodili in krojili naš tednik – dr. Kazimir Humar, g. Dušan Jakomin, prof. Andrej Bratuž, dr. Drago Legiša in seveda Jurij Paljk –, so me s svojimi besedami in značaji zaznamovali. Zato želim nadaljevati njihovo delo in poslanstvo v zvestobi temeljnim izhodiščem, ki so zapisana v genih našega tednika. Dobro vem, kaj Novi glas je, vem, da je živ organizem, prav poseben in dragocen kamenček v mozaiku slovenskih – in zamejskih – medijev, oporna točka za številne bralce v naši deželi, v Sloveniji in med rojaki po svetu. V pustinji dobrih novic zato želimo z utečeno ekipo zanesljivih in dinamičnih časnikarjev, pa tudi z novimi peresi, zvesti etiki pisanja z dobrim okusom še naprej pripovedovati zlasti o lepem v naši sredi. To potrebujemo! Izpostavljati želimo vsebine, ki netijo upanje v boljše čase, predvsem pa tlakovati dobre odnose in spodbujati dialog v skupnosti Slovencev v Italiji. Življenjsko silo črpamo iz korenin in dediščine naših predhodnikov, nanjo smo ponosni, zato jo želimo nadgrajevati z novimi vsebinami in pogledi. Glas namreč želimo dati čim več mlajšim sodelavcem, saj se oni morda še najbolje zavedajo, da v času tekoče kompleksnosti sveta marsikaterih težav ni več mogoče reševati na do sedaj ustaljene načine. Novo poglavje v življenju Novega glasa želimo začeti prav z mladostnim ustvarjalnim elanom, pa tudi z besedami nekoga, ki mi je prejšnji teden voščil: “Pogumno, pokončno, vztrajno!” V tem duhu se bomo z najboljšimi silami trudili, da bo naš tednik še naprej glas skupnosti in “časnik z dušo”. Zato, drage bralke in bralci, ostanite z nami!
