Omoiyari
V japonskem jeziku obstaja posebna beseda, ki označuje globoko in posebno stanje oz. pogled.
Ta beseda, ki jo je v našem jeziku sicer težko prevesti, saj zajema več plasti pomena, je beseda omoiyari (思いやり). Na splošno pomeni obzirnost, empatijo in skrb za drugega, vendar je njen pomen globlji. Ne zaobjema le razumevanja čustev druge osebe, temveč tudi tako ravnanje, s katerim osebi olajšamo življenje ali preprečimo nelagodje. Beseda je sestavljena iz omou – misliti, čutiti, imeti v mislih in yari – usmerjanje misli ali pozornosti k drugemu.
Pomen te besede sem v vsej razsežnosti spoznala med potovanjem na Japonsko. Prvič se z njo nisem srečala tako, da sem jo prebrala, oz. sploh nisem vedela, da gre za to. Enostavno sem jo občutila na svoji lastni koži. V japonski kulturi je omoiyari pomembna družbena vrednota, ki se je utrdila s časom, ob nastanku japonske kulture in tradicije. Korenine japonske kulture in tradicije sicer segajo daleč nazaj v stoletja, ko so območje oblikovali budizem, šintoizem in konfucijanska etika. Iz prepleta teh ver se je razvila kultura, v kateri imajo medsebojna skrb, spoštovanje narave in drugega ter družbena harmonija posebno vrednost. Prav zaradi tega se je ta družbena vrednota tako globoko zasidrala v življenje vsakega. Lahko bi rekla, da je japonski narod edini, ki živi z njo. Komaj sem pristala na japonskih tleh, sem takoj zaznala posebno vzdušje, ki ga nisem nikoli prej. Obdal me je občutek umirjenosti, preprostosti in zaupanja, ki ti ga daje vse in vzbujajo vsi, ki te obkrožajo. Opisani občutek sem zaznala v načinu, kako ljudje spoštujejo skupni prostor, kako “enostavno” v tišini čakajo v vrsti, kako se opravičijo za najmanjšo nevšečnost ali kako so pripravljeni karkoli pomagati, čeprav se pogosto nismo sporazumevali v istem jeziku. Ta vrednota se poleg naštetih situacij izraža tudi v drugih primerih in načinih. Na vlaku utišaš telefon, da ne motiš drugega. Ne zasedeš sosednjega sedeža s torbo, če je veliko potnikov. Gostu ponudiš vodo, še preden zaprosi za pijačo, ali “enostavno” priskočiš na pomoč v trenutku, ko drugega opaziš v težavah. V japonski kulturi je torej omoiyari pomembna družbena vrednota, ki pomeni, da poskušaš predvideti potrebe drugega, še preden jih izrazi; ravnaš spoštljivo in obzirno, ne da bi pričakoval priznanje; se zavedaš, kako tvoje besede in dejanja vplivajo na druge. Na tak način prispevaš k harmoniji v skupnosti.
Pomembno pa je to vrednoto razlikovati od zgolj vljudnosti. Vljudnost pomeni spoštovati pravila vedenja, medtem ko omoiyari izhaja iz iskrene želje razumeti položaj drugega in ravnati z mislijo nanj. V japonski družbi velja za eno ključnih vrednot, ki pomagajo ohranjati dobre medosebne odnose in družbeno ravnovesje.
S tem razmišljanjem nočem na noben način povzdigovati neke kulture in omalovaževati drugo. Vsaka kultura in tradicija ima svoje značilnosti, prednosti in morda tudi slabosti. Ne želim sporočiti, da bi morali prevzeti japonski način življenja, ampak vzbuditi premislek o tem, kako bi bilo, ko bi bil vsak od nas pripravljen ponovno odkriti pomen takih vrednot, ki so brez dvoma univerzalne ter presegajo meje kultur in držav. Menim, da družbe ne ustvarjajo velike ideje in besede, temveč vsakodnevna majhna osebna dejanja, ki pridejo iz srca.
Želim torej poudariti to, o čemer sem globoko prepričana: da bi se lahko naša družba, ki je neposredno povezana z našo kulturo in tradicijo, od japonske naučila nekaj preprostega, a pomembnega – opaziti drugega človeka. Tudi mi (nujno) potrebujemo omoiyari v naši vsakdanjosti.
