Ob prvem maju
Praznik dela, 1. maj, je minil v znamenju različnih pogledov na delo, zaposlitev, brezposelnost, predvsem pa je bilo še enkrat poudarjeno, da bi morali mladim dati dostojno delo, ki jim bo omogočilo varno prihodnost. Na številnih zborovanjih, tako v naši deželi kot tudi na vsedržavnem, ki je bilo letos v Potenzi, so sindikalisti poudarili, da sedanja vlada stori premalo za zajezitev upadanja življenjskega standarda in dostojno zaposlitev. Opozorili so, da je premierka Meloni sklicala sejo vlade prav na praznik dela, kar da je posmehovanje. Vlada je odgovorila, da je bilo srečanje ministrov potrebno zaradi popravkov nekaterih odlokov, s katerimi naj bi vsaj začasno pomagala najrevnejšim slojem v državi. Slišali smo izjave, da letos ne gre za praznik dela, ker “nimamo česa praznovati”, in optimistične napovedi vladnih predstavnikov, ki so dodali nekaj novih popravkov v zadnji finančni proračun. Sindikalisti so povedali, da so to le lepotni popravki, država bi po njihovem mnenju potrebovala tako vlado, ki bi znala najti rešitve, predvsem take, ki bi mladim omogočile dostojno zaposlitev in ne slabo plačanega, začasnega dela. Če smo omenili, da prihaja do velikih razhajanj med sindikati in sedanjo vlado, pa moramo vendarle tudi povedati, da je na volitvah za sedanjo vlado glasovalo veliko delavcev, prav tistih, ki so včasih večinoma glasovali za levosredinske stranke. Generalni tajnik sindikata CGIL Maurizio Landini je na prvomajskem zborovanju v Potenzi povedal, da prvi člen italijanske ustave govori, da “je Italija demokratična republika, ki temelji na delu”. Dodal je, da danes ni tako, saj da v tem trenutku država “temelji na izkoriščanju in začasnem, prekarnem delu. Žal naša republika danes sloni na temeljih revščine in na dejstvu, da si lahko reven, tudi če si zaposlen.” Prav ima torej papež Frančišek, ki nenehno poziva politike, javne upravitelje in gospodarstvenike, naj se zavzemajo za solidarno, socialno pravično družbo, ki bo omogočila vsakomur dostojno delo in življenje.
