Kaj bo po ZOI ostalo Cortini?

Če so zimske olimpijske igre (ZOI) leta 1956 Cortini prinesle odmeven sloves in do takrat manj znan alpski kraj predstavile vsej Evropi, kaj bodo mednarodno znani turistični destinaciji prinesle letošnje? V teh dneh, ko se veliko govori o medaljah, športnih dosežkih, pa tudi o nedokončanih gradbiščih ali organizacijskih pomanjkljivostih, si marsikdo postavlja vprašanje, kaj bo Cortini ostalo po tako velikem in odmevnem dogodku.

Pred sedemdesetimi leti, ko je zimske olimpijske igre prvič gostila Italija, sta bila družba in okolje povsem drugačna. Zgodile so se le 11 let po koncu druge svetovne vojne v državi, ki je po konfliktu potrebovala obnovo in spremembo svojega ugleda. Športno tekmovanje je bilo takrat prvič predvajano v živo po vsej Evropi in od takrat postalo ogromen medijski dogodek.

Šport je v tistem obdobju postajal vse bolj dostopen in zanimiv za širšo javnost, vse več ljudi je tekme spremljalo redno. Zaradi slovesa, ki so ga Cortini prinesle takratne olimpijske igre, je kraj postal svetovno znana smučarska destinacija, še posebej za višji družbeni sloj.

Pred sedmimi desetletji so olimpijske igre v Cortino prinesle nove hotele, prometno infrastrukturo, športne objekte. Takrat za namene ZOI niso gradili ogromnih olimpijskih vasi; športniki – bilo jih je okoli 820 iz 32 držav – so bili v glavnem nastanjeni v navadnih hotelih in prostorih, ki so bili kasneje lažje ponovno uporabljeni. Za potrebe takratnih iger je bil zgrajen olimpijski stadion za športe na ledu, ki ga uporabljajo še danes, poleg tega pa številni smučarski objekti. Cortino so za leto 1956 s prometnega vidika učinkoviteje povezali z okoliškimi kraji, urejeno pa je bilo tudi samo središče. Turizem se je po dogodku hitro razvil in mesto se je še naprej širilo sredi Alp, včasih tudi nepremišljeno, brez večje pozornosti do naravnega okolja. Mednarodni sloves je kraju prinesel korenit razvoj turizma, ta pa je s seboj prinesel tudi negativne plati, zlasti močno spremenjeno življenje domačinov in vse večjo usmerjenost v potrebe turistov.

Kaj bodo Cortini pustile olimpijske igre 2026, bo pokazal šele čas. Ob razveseljujočih novicah se že tedne širijo tudi številne kritike. Eden večjih dvomov je, ali bo po tekmovanjih uporabna nova velika steza za bob, nejevoljo pa so povzročila tudi številna nedokončana infrastrukturna dela. Krajevno prebivalstvo je vse bolj pod pritiskom zaradi povišanja življenjskih stroškov v kraju, ki je danes v veliki meri usmerjen v turizem, marsikdo pa se je jasno postavil proti gradnji novih objektov v alpskem okolju, tudi na občutljivih območjih. Brez dvoma bo Cortina po letošnjih ZOI še bolj znana po vsem svetu; ljubitelji športa in tudi širša javnost si igre lahko ogledajo v živo po številnih televizijskih kanalih, pa tudi na spletu in družbenih omrežjih, kjer se pokaže tudi vse, kar stoji za uradnimi tekmami, daleč od glavnih prizorišč. S tem pa je danes vse bolj povezana tudi nevarnost čezmernega turizma.

Žal pa, kot je pogosto v navadi, se kritike širijo hitreje od pohval in se v javnosti pojavijo veliko pred pozitivnimi novicami. Treba je povedati, da so tokratne olimpijske igre najbolj razpršene doslej in da so se organizatorji za to odločili tudi, da bi se, kolikor je mogoče, izognili gradnji novih infrastrukturnih objektov, ki bi jih bilo kasneje težko uporabljati. Večina tekem se namreč odvija na drugih lokacijah v Alpah, kjer se poslužujejo že obstoječe infrastrukture. Cortina je skupaj z Milanom osrednje prizorišče ZOI, ni pa glavna lokacija vseh tekem.

Resnične dolgoročne vplive tega svetovnega športnega dogodka bomo jasno videli šele čez nekaj let. Upamo pa lahko, da je danes vse večja pozornost do naravnega okolja in trajnosti kolikor se da omilila negativne učinke in da bodo ZOI Cortini prinesle nov zagon.