“O, da bi ta trenutek motivacije še trajal!”
David Bandelj je z Mladinskim pevskim zborom Emil Komel, ki deluje v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo E. Komel v Gorici, v Zagorju dosegel neverjeten rezultat, saj je pevski sestav pod njegovim vodstvom dobil zlato priznanje z odliko, s 93 točkami je namreč zasedel (ex aequo z Otroškim pevskim zborom Nazarje) drugo mesto na celotnem tekmovanju (zmagovalci, otroški pevski zbor glasbene šole CiCiDo iz Zagorja so prejeli 93,3 točke), dobil nagrado za najboljši mladinski zbor in posebno priznanje za najboljši zbor, ki je prvič nastopil na tekmovanju, pevovodji Bandlju pa so podelili tudi priznanje za najboljšega zborovodjo debitanta in za najboljšo izbiro programa v kategoriji mladinskih zborov.
V Zagorje ste šli na državno tekmovanje, ki je eno najbolj kakovostnih pevskih tekmovanj, dobro pripravljeni. Pa povejte iskreno: ste pričakovali tak rezultat?
Že dejstvo, da te organizacijski odbor sprejme na državno tekmovanje v Sloveniji, je za zbor veliko priznanje, saj je slovenski zborovski nivo izredno visok, in to na svetovni ravni. To seveda implicira, da se na tako tekmovanje dobro pripraviš. Pevci so sposobni, delali smo trdo, prepričani smo bili, da bomo dobro speljali nastop, to pomeni, da tistim, ki nas bodo poslušali, bomo uspeli nekaj posredovati skozi glasbo. Tako visoke uvrstitve in toliko priznanj pa nismo pričakovali. Morda na tihem želeli …
Kaj pomeni za vas, za vaše pevce in za vso našo narodno skupnost v Italiji tak rezultat?
Če grem po vrsti, je zame osebno to velika odgovornost, ki ti jo naloži strokovna javnost in jo moraš upravičevati še naprej, a gotovo je istočasno tudi motivacija in potrditev dela, pevcem je rezultat poplačal vztrajnost in odpovedovanje, ki ga ni bilo malo, a na srečo tudi ni bilo težko, saj se mladi pevci med sabo radi družijo in komaj čakajo naslednje vaje. Za Slovence v Italiji pa je nedvomno dokaz stremljenja po kvalitetnem zborovskem delovanju, ki so ga nakazale že druge zasedbe, ki so že segle po najvišjih priznanjih doma in po svetu. To, kar – recimo – dela vokalna skupina Bodeča Neža, je zgledno, in naravno je, da vpliva na mlajše generacije. Ko nekdo premika meje, mu moraš slediti …
Prejeli ste več nagrad, katera vam je najljubša?
Ne bi rekel, da je katera “naj”, vse so čudovit trenutek potrditve in najbolj si jih zaslužijo pevci. Morda me je pozitivno presenetilo priznanje za izbiro programa, ker je (tako so mi dejali nekateri žiranti v osebnih pogovorih) nagradilo našo drznost, saj smo med drugim prepevali skladbo Jacobusa Gallusa Virgines prudentes za osemglasni zbor visokih glasov, ki je tehnično in intepretativno zahtevna, v drugi skladbi je bil zbor tudi postavljen v prostor po skupinah. A če so pevci sposobni, je prav, da se spopadajo s programi, ki jim omogočajo, da spoznajo različne pristope in stile, da pevsko-tehnično, glasbeno in predvsem osebnostno rastejo, se kalijo in opogumljajo.
Po tekmovanju ste se osebno zahvalili vsem staršem, ki vozimo otroke z vseh koncev na vaje, vprašal pa bi vas, kako ocenjujete svoje otroke in njihovo pripravljenost?
Pevci so izredno sposobni, kljub mladim letom, prihajajo iz različnih okolij, od Devina do Ogleja, iz Soške doline, Brd in Krasa, skratka delajo to, kar bi morale institucije: se združujejo ne glede na mejo in ustvarjajo novo podobo Goriške. Velika večina je že več let pela v otroškem zboru Emil Komel, pod vodstvom Damijane Čevdek. Naš uspeh je zato sad večletnega vlaganja in dela in bi zelo rad, da ni konec nečesa, ampak šele začetek.
Znani ste po tem, da ste zahtevni dirigent, otroci vas imajo pa vsi radi. Kje dobite motivacijo za delo in kako vam uspe otroke navduševati iz tedna v teden za naporne vaje?
Ko delaš z razposajenimi mladostniki, ki so vrh tega še nadarjeni, simpatični in živahni, nimaš drugega, kot da si zahteven. Ker njihove sposobnosti to zahtevajo. Sam tudi nisem profesionalen glasbenik, ampak svoje znanje moram nenehno nadgrajevati in me pevci sami postavljajo pred izziv, da jim nudim največ, kar zmorem. Njim in svojim učiteljem ter tudi nekaterim kolegom, s katerimi to ali ono zborovsko zadevo lahko predebatiramo, sem hvaležen, da mi pomagajo premikati svoje zmožnosti, seveda ne brez truda in odpovedovanja. Zborovsko petje je skupinsko delo, in če so pevci navdušeni nad tem, kako ne bi bil tudi sam …
Kako gledate v prihodnost zbora, ki je sestavljen iz nekdanjega otroškega zbora Emil Komel, a je danes postal drugačen, nekateri pevci in pevke bodo sedaj šli na višjo srednjo šolo, ko je osip moških pevcev največji pri vseh pevskih sestavih?
Moški oz. fantovski glasovi so eden največjih problemov otroških in mladinskih zborov, kot da bi veljalo neko tiho pravilo, da petje ni za fante. Na srečo se ta težnja počasi spreminja in v našem zboru je fantov za polovico, pojejo od otroških let dalje in mutacijsko fazo prestajajo brez težav, pomembno je, da svojega glasu ne naprezajo. S tem napredujejo in širijo svoj glasovni razpon. Včasih še velja zmotno prepričanje, da je fante v mutacijskem obdobju treba pustiti pri miru s petjem. Ker bi svojim fantom naredil ogromno krivico, če bi jih prisilil v pevski molk, se mi zdi bolj smotrna rešitev, da pojejo v okviru lastnih zmogljivosti. Logično predstavlja to za zborovodjo izziv tudi v izbiri repertoarja, a to je potem vznemirljivo delo, lahko pa tudi spodbuda, da nastanejo nove skladbe. V tej fazi smo naštudirali kar nekaj skladb za dekliški zbor z nižjim altom. Fantovska barva je tudi posebna, tako da te skladbe imajo potem rahlo različen zven, kot smo jih vajeni. Skratka, če so fantje v zboru, ni to ovira, ampak dodana vrednost, in to bo toliko bolj pozitivno za prihodnost zbora. V zadnjem letu smo tudi spletli dragocene vezi z mladinskim zborom OŠ Tolmin, mladi iz obeh zborov se izredno dobro razumejo in tudi na tem področju nekaj načrtujemo.
Kaj si pa želite za prihodnost zbora?
Da bi ta trenutek motivacije kar trajal, da bi delali še naprej tako trdo in prijetno, da bi v zbor vstopilo čim večje število mladih, ki si želijo dobrega petja, in predvsem, da bi ti pevci lahko nekoč krojili usodo odraslih zborov. In če prihodnost sodim po uspehih otroških in mladinskih zborov po Sloveniji, se nam za to za zdaj ni bati …
Še enkrat čestitke vam in vašim pevcem torej in najlepša hvala za pogovor!
Jurij Paljk
