Nove stranke za zamišljeno prevlado leve politične usmeritve
Morda nikoli ne bo dognano in ugotovljeno, kakšen je bil izvor t. i. vseljudskih vstaj, ki so v obdobju od zadnjih mesecev lanskega leta, pa do 27. aprila letos, vzburjale našo politiko in javnost. Po mnenju notranjega ministra v bivši Janševi vladi, Vinka Gorenaka, so vstajniki povzročili politični prevrat in z njim Janeza Janšo in njegovo vlado odstavili z vrha izvršilne oblasti v Sloveniji. Vstajniki omenjeno trditev zavračajo in trdijo, da so t. i. vseljudske vstaje potekale spontano, spodbujalo pa jih je znano poročilo komisije za preprečevanje korupcije zoper Janeza Janšo.
Ozračje s petih t. i. vseljudskih vstaj, kolikor jih je bilo v Sloveniji, se je odražalo tudi na nekaterih zaznamovanjih 27. aprila, dneva upora proti okupatorju, in 1. oziroma 2. maja, praznika dela. V Sloveniji ni bilo primera, da bi na kakšni slovesnosti govornik udeležence spomnil in opozoril, da je bila Osvobodilna fronta ves čas delovanja podrejena komunistični partiji in je zato po vojni tudi prispevala k uvedbi nove totalitarne oblasti, ki je trajala vse do osamosvojitve Slovenije. Ljubljanski župan in ustanovitelj stranke Pozitivna Slovenija, Zoran Janković, je 1. maja, kot vsako leto, blestel na Rožniku, kjer je udeležencem povedal, da se ne strinja s kapitalizmom, kakršen vlada v Sloveniji, in spet zatrdil, “da je Ljubljana najlepše mesto na svetu”. Zoran Janković je skratka v svoji drži, nastopaštvu in tudi besedilu, objavljenem na spletni strani stranke Pozitivna Slovenija, pokazal in potrdil, da se ne zmeni več za zanj zelo obremenjujoče poročilo protikorupcijske komisije.
V politični in ideološki ofenzivi politične levice, spodbujeni na t. i. vseljudskih vstajah in omenjenih državnih proslavah, so se pojavile zamisli o ustanovitvi novih političnih strank na območju levice. Z njihovo udeležbo na prihodnjih bodisi predčasnih ali pa na rednih parlamentarnih volitvah, in seveda z morebitnim uspehom, bi levica izvedla politični preobrat v Sloveniji. Državo bi preoblikovali v nekakšno ljudsko republiko, ali pa v socialistično republiko. Nova modela zamišljene nove državne ureditve teoretiki levice še niso podrobneje razložili. Pri snovanju stranke z imenom Solidarnost je zelo aktiven akademik, zgodovinar in politik prof. dr. Jože Pirjevec iz Trsta. Svoje poglede na razmere v Sloveniji je obrazložil v štiri časopisne strani dolgem intervjuju, objavljenem preteklega 26. aprila v sobotni prilogi mariborskega časnika Večer. Druga politična stranka, ki domnevno nastaja, naj bi si v svojem konceptu in programu prizadevala za vzpostavitev demokratičnega socializma v Sloveniji, za kar pa naj bi bile potrebne temeljite reforme v družbi in državi. Možnost ustanovitve še ene politične stranke, torej tretje na območju levice, pa omenja Uroš Lubej, eden pomembnejših organizatorjev protestniškega gibanja v Sloveniji. Pravi, “da ga k ustanovitvi stranke nagovarjajo ljudje”.
Politične razmere so še naprej zapletene in nejasne. Medtem ko so opazna prizadevanja in težnje za zasuk države v levo, vlada, v kateri sodeluje tudi levo usmerjena stranka Socialni demokrati, izpolnjuje skoraj vse, kar Sloveniji naroča Evropska zveza. Vlada Alenke Bratušek si je utrdila položaj, s tem, da ji je uspelo prodati serije državnih obveznic v skupni vrednosti 3.5 milijarde ameriških dolarjev. S to operacijo je pridobila dovolj denarja za financiranje vseh obveznosti države v tem letu, tudi za uravnoteženje proračuna in stabilizacijo državnih bank. Vendar pa mora vlada svojo finančno, gospodarsko in reformno politiko, vključno z navedbo konkretnih ukrepov za premagovanje težav in krize, predložiti v oceno evropski komisiji. Vlada je celotno gradivo že poslala v Bruselj.
O razmerah in odnosih v Sloveniji, družbi, tudi o zmedi glede naše prihodnosti, razmišlja tudi Janez Juhant, profesor filozofije na teološki fakulteti v Ljubljani. V informativnem tedniku Reporter je zapisal, “da v Sloveniji žal govorimo drug čez drugega, nekaterim pa sploh ne pustimo do besede. Veliko je sprenevedanja. Kako je mogoče, da je neki udeleženec pogovora pri državnem poglavarju Borutu Pahorju o prihodnosti Slovenije, na javni TV rekel, da se moramo ukvarjati zgolj s prihodnostjo, ko je vendar jasno, da brez razčiščene preteklosti ne človek in ne skupnost nimata prihodnosti. In prav to ostaja nedorečeni prepad naše družbe. Prejšnja vlada nam je govorila o odrekanju, postavila standarde vzdržnega gospodarjenja, zategovanja pasu na javnem področju, a je bila deležna zmerjanja, blatenja, sovražnosti medijev in javnosti. Sedanja vlada pa ne ve, ne kod ne kam. Vse naj bi bilo pod nadzorom, le plačevali bomo vsi. Prej smo imeli kulturo strahu, zdaj imamo strašljivo kulturo molka. Ni čudno, da se razmišljajoči ljudje sprašujejo, kam plove Slovenija”.
Zaradi aktualnosti teme sporočamo, da so v Sloveniji obnovili razprave o narodni spravi, ki so se sicer pričele že ob osamosvojitvi naše države, ali celo prej. Predsedstvo zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja je na seji 2. aprila 2013 sprejelo dokument s povzetki že znanih stališč tega združenja glede narodne pomiritve. Na področju sprave in narodne pomiritve doslej žal še ni bilo doseženega nič pomembnega. Zato preseneča novica, da bodo v središču Ljubljane prihodnje leto začeli graditi spomenik žrtvam vseh vojn. Prve zamisli o spomeniku-takrat se je govorilo o “spomeniku sprave”- so se pojavile že pred desetimi leti. Z zakonom je določen posvetilni zapis, verz Otona Župančiča, ki bo na spomeniku: “Domovina je ena, nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt”.
Marijan Drobež
