Evo Zoran, evo Zoran

Teden v matični domovini

Kakšno razliko naredi teden dni. Kaj teden, že en dan je zadosti, da razredči meglo nad sestavljanjem nove slovenske vlade. Tudi prejšnji teden se je dogajalo veliko. Robert Golob in Gibanje Svoboda sta vabila na sestanke, pisala koalicijsko pogodbo, delila ministrstva. Janez Janša je ponavljal očitke o volilnih nepravilnostih in napovedal pritožbo na ustavno sodišče glede zakona o volitvah. A vse to se po petkovi ustanovni seji državnega zbora zdi nepomembno.

V državnozborske klopi so prvič sedli novoizvoljeni poslanci in začeli ustanovno sejo. Ob tehnikalijah in potrjevanju mandatov je bila najpomembnejša točka na dnevnem redu izvolitev predsednika državnega zbora (DZ). Ta je izvoljen na tajnem glasovanju s 46 glasovi. Glasovanja za predsednika parlamenta so dober pokazatelj, v katero smer bodo šla pogajanja za sestavo vlade. Glede kandidatov za to funkcijo, ki je po slovenski ureditvi le za funkcijo predsednika države, je krožilo več imen. Stranke Golobove vladne koalicije so napovedale, da ne bodo predlagale nikogar, na desni strani pa so krožila imena Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, Zorana Stevanovića iz Resnice in Franca Križana iz vrst Demokratov. Slednji je kot najstarejši poslanec tudi vodil ustanovno sejo in je bil viden predvsem kot možna kompromisna rešitev, če bi se znašli v pat položaju. Ki se mu nismo niti približali.

Ko je napočil čas vlaganja kandidatur, je bil kot edini kandidat za predsednika DZ predlagan Stevanović. Predlagali so ga vsi poslanci Resnice ter nekaj poslancev SDS in NSi. In šefu Resnice je uspelo. Na tajnem glasovanju je bilo oddanih 79 glasovnic. Dve sta bili neveljavni, 48 jih je podprlo Stevanovića, 29 jih je bilo proti. Novi predsednik DZ je v nagovoru dejal, da funkcijo prevzema z jasnim zavedanjem, da dvorana DZ ni prostor, kjer zmagujejo posamezniki ali stranke, ampak prostor, kjer mora zmagovati Slovenija.

Njegova izvolitev je marsikoga pustila odprtih ust in mrkega čela. Stevanović v predstavi številnih nikakor ni bil naravni kandidat za funkcijo, ki kljub stalnemu nižanju standardov v politiki terja neko dostojanstvo. Stevanović je, če na Slovenski tiskovni agenciji pobrskamo po njegovem življenjepisu, bil najprej policist, kjer mu je bilo očitanih več spornih dejanj. Nato se je zaposlil v lizinški družbi in pozneje delal kot samostojni podjetnik. Leta 2014 je magistriral na Fakulteti za management. V lokalni politiki v Kranju je aktiven od leta 2014, Resnico pa je ustanovil leta 2021, na krilih proticepilskih protestov v času Janševe vlade, ki ji je nasprotoval. Stevanović je bil eden od najvidnejših obrazov protestov, ki so Ljubljano večkrat zavili v goste oblake solzivca in pršec vodnega topa. Ljudje so se na teh protestih spopadali s policijo, napadali in grozili novinarjem ter vkorakali na ljubljansko obvoznico. Stevanović je suverenist in nasprotuje članstvu v EU in Natu, beremo na STA. K temu lahko dodamo še, da je njegova Resnica zelo prijateljska do Rusije. Po njegovi izvolitvi se je pred parlamentom na kratko ustavila tudi skupinica ljudi z ruskimi zastavami.

Novi predsednik DZ pa je bil pred leti tudi dvakrat pravnomočno obsojen. Prvič zaradi ogrožanja varnosti in drugič zaradi poskusa goljufanja zavarovalnice. Obakrat je bil obsojen na plačilo denarne kazni, obsodb pa v njegovi kazenski evidenci ni več. Obsodba se namreč iz kazenske evidence tri leta po plačilu denarne kazni izbriše.

Petkovo glasovanje nam je prineslo še eno spoznanje. Novo vlado bo najverjetneje sestavil Janša in ne Golob. Čeprav je bilo glasovanje o Stevanoviću tajno, je bolj ali manj jasno, kdo je kako glasoval. SD in Levica nista prevzeli glasovnic, Svoboda pa ima 29 poslancev, kar se ujema s številko glasov proti Stevanoviću. Seveda je teoretično mogoče, da je kdo odstopal. A podpisi pod kandidaturo ter izjave in nasmejani obrazi predstavnikov Resnice, SDS, trojčka okoli NSi in Demokratov po seji ne dopuščajo prostora za razmišljanje o čem drugem, kot da je prav to zasedba, ki bo v prihodnje vodila Slovenijo. Morda bo sicer Stevanović, ki je pred volitvami notarsko overil izjavo, da Resnica ne bo politično sodelovala s SDS in Janšo, ostal izven vlade in jo podpiral kot “konstruktivna opozicija”.

V povolilni analizi uspehov strank sem vas, dragi bralci, opozoril, da je mogoče zmago doseči tudi na dolgi rok. In tako je Golob kljub tesni volilni zmagi na poti, ki pelje proti opoziciji. Presenečenj sicer nikoli ni pametno izključevati. Nenazadnje je predsednik parlamenta s podporo SDS in NSi postal nekdo, ki je pred petimi leti na ulici glasno nasprotoval vladi teh dveh strank.