“Naše misli, uprte v prihodnost”
Pred nami so 47. Študijski dnevi Draga, ki se bodo začeli v parku Finžgarjevega doma v petek, 31. avgusta, končali pa na istem prizorišču v nedeljo, 2. septembra. Da bi se zazrli v bogato preteklost tega foruma in da bi izvedeli kaj več o letošnji izvedbi, smo se pogovorili s predsednikom Društva slovenskih izobražencev Sergijem Pahorjem, osrednjim koordinatorjem Študijskih dnevov.
Večdesetletna pot Študijskih dnevov Draga se je ujemala z različnimi mejniki bodisi slovenske narodne skupnosti v Italiji bodisi življenja rojakov v matični domovini. Kateri so bili ti mejniki in kako se je Draga nanje odzivala?
V skoraj petdesetletnem obdobju zgodovine Drage je manjšina doživela kar nekaj dogodkov, ki veljajo za mejnike, a so po večini malo ali le delno vplivali na življenje naše skupnosti. Osimski sporazum je samo zakoličil meje, razpad Jugoslavije je omogočil demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, ki je od vsega začetka postavila na isto raven različne komponente manjšine, zaščitni zakon, na katerega je italijanska politika pristala z večdesetletno zamudo, je sicer priznal enakovredno manjšinstvo Benečanom in Rezijanom, za druge po pomeni zelo skromno pridobitev, njegovi bistveni elementi se šele zdaj mukoma uresničujejo; še najbolj je v našem dogajanju odmeval propad tako imenovanega družbenega gospodarstva, ki je poleg objektivne materialne škode vendarle v precejšnji meri uravnovesil politična razmerja v obeh taborih, na katera se manjšina še vedno ločuje. Draga se nobenega od teh mejnih problemov ali dogodkov ni lotila posebej, vendar je od vsega začetka namenjala veliko pozornost uveljavitvi manjšinskih pravic, demokratizaciji matice, uresničevanju Drugega vatikanskega koncila…
Kakšno poslanstvo pa ima danes Draga v vseslovenskem merilu in v manjšinskem okolju?
Nimam rad mitov, zato tudi nerad povzdigujem delo, ki ga je Draga opravila doslej v našem in širšem prostoru. Nastala je skoraj pred pol stoletja kot slovensko srečanje, pobuda za izmenjavo podatkov in mnenj in priložnost za glasno in svobodno razmišljanje o problemih, ki so zadevali Slovence doma in v svetu. Takrat ni bilo tako samoumevno, da lahko vsi ljudje govorijo brez “nagobčnikov”. Iskali smo dialog, ki je odraz razvite civilne družbe. Podpirali smo tiste ljudi, ki so bili prepričani, da je demokracija potrebna vsaki razviti družbi, in obtožili so nas, da smo fašisti. Odveč je poudarjati, da se je od takrat mnogo spremenilo, toda do resničnega dialoga se Slovenci še nismo dokopali in prav tako je od nas še vedno predaleč sprava. To se pravi, da nekaj svojih nalog Draga še ni opravila, zato še naprej ostaja priložnost za vse, ki jim je pri srcu skupno dobro, čeprav je to za premnoge samo lepa fraza. Vse, karkoli naredijo ljudje, je za cinike samo zasledovanje lastne koristi. In cinizem med Slovenci zelo uspeva.
Kako pa se bo Draga razvijala v prihodnje? Najbrž je usoda Študijskih dni vezana na usodo slovenske narodne skupnosti v Italiji: v kolikšni meri je to sploh res?
Priznati moram, da bodo nekateri, ki so doslej pomagali voditi to zahtevno prireditev, morali kmalu prepustiti delo mlajšim silam, sam čutim to nujnost, zato si ne upam napovedovati, kako se bo Draga razvijala v prihodnje. Gotovo je vezana na usodo slovenske manjšine v Italiji. Nekaterim beseda “manjšina” ni všeč in radi poudarjajo, da smo skupnost. Meni se zdi, da take družbene ravni, ki ji pravimo skupnost, še nismo dosegli. Prihodnje “Drage” bi morale morda intenzivneje, kot smo to delali doslej, zasledovati cilje v korist novim rodovom in tistega, kar bodo naši potomci znali izražati v kulturi, umetnosti, politiki in verskem življenju, in to tudi v sodelovanju s pripadniki večinskega naroda in javnih institucij, a vendarle ob tesnejših in intenzivnih stikih z matičnim telesom.
Ali je vam kot organizatorju in obenem spremljevalcu Drage ostala kakšna izmed izvedb Študijskih dnevov še posebej v spominu in v srcu?
Za nami je 46 “Drag” in je zelo težko izluščiti eno, ki bi bila odmevnejša od ostalih. Ob tako vsestransko bogati preteklosti naših študijskih dni, ob toliko predavateljih in diskutantih in množici udeležencev (zborniki so zgovoren dokaz) so se doživetja nakopičila in nam že obremenjujejo spomin. Seveda je bilo posebno doživetje, ko smo se preselili na Opčine, na vrt Finžgarjevega doma, kjer so govorili Franček Križnik, Kazimir Humar in Boris Pahor. Nekateri so nam zamerili, da smo zapustili intimnejše in v naravo potopljeno okolje na obronkih doline Glinščice. Nekaj prvotnega čara je Draga sicer izgubila, to niso bili več “študijski dnevi” za manjšo skupino ljudi, postala je prireditev odprta vsem, ki je – kljub vsej zunanji skromnosti – široko odmevala v slovenskem prostoru ob pozornem spremljanju medijev. Takrat je vse zanimalo, kdo nastopa, kdo je prisoten, kdo diskutira in kdo se tudi s kom pogovarja. Bili so na delu mnogi fotografi in informatorji. Mi se pretiranega “zanimanja” nismo ustrašili in smo še naprej vabili med nas ljudi, ki so, deklarirani ali ne, veljali za disidente, a so se vsekakor bojevali za demokratizacijo javnega življenja v takratni, še jugoslovanski Sloveniji. Bolj kot organizatorji Drage zaslužijo vsi ti veliko priznanje za izkazani pogum. Nekaj več kot desetletje potem smo že doživeli uradni pozdrav prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojzeta Peterleta, ki ga je prinesel takratni minister za kulturo Andrej Capuder. Šotor, pod katerim je takrat prvič potekala naša prireditev, je bil tudi dokaz, da smo končno postali enakovredni tudi pri delitvi pomoči, ki jo Slovenija namenja svojim manjšinam. Največjega moralnega zadoščenja pa smo bili deležni leta 2007 na proslavi v Portorožu ob šestdesetletnici priključitve Primorske. Slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Janša, je takrat izrekel Dragi in našemu društvu neponovljivo priznanje za vzdrževanje slovenske demokratične misli v hudih letih, ki so vodila do osamosvojitve Slovenije. Meni je bilo toplo pri srcu, ne prav naklonjeni mediji pa so ta pomembni dogodek prezrli in nihče nas ni vprašal, kako smo sprejeli ta nepričakovani poklon.
Dogodek, ki je bil sprva v kraju Draga, nato pa v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, je le sklepni del dolgega in zahtevnega organizacijskega procesa, ki ostaja večini obiskovalcev Drage nepoznan. Ali bi nam ga lahko vi kot predsednik Društva slovenskih izobražencev in osrednji snovalec Študijskih dni razkrili?
Predavatelje iščemo vse leto, pozorni smo na ljudi, ki se pojavljajo v medijih ali uživajo poseben sloves v strokovnih krogih, prav pridejo tudi opozorila prijateljev ob njihovih spoznanjih, posvetujemo pa se tudi z ljudmi, ki so aktivni v slovenskem kulturnem prostoru. Zadeva se začenja konkretizirati v prvih mesecih leta, ko odpošljemo prva vabila. Vse se vedno ne razreši, kot bi mi želeli, in potem je treba iskati alternativne rešitve, dokler ne pridemo do pozitivnih odgovorov, ko postane tudi jasno, kakšna bo tema govora oziroma predavanja ali okrogle mize. Z gotovostjo lahko trdim, da ne dobivamo odklonilnih odgovorov, ampak naši časovni termini se ne dajo premikati in poredkoma se komu zgodi, da tudi sam ne more premakniti svojih obveznosti.
Na katerem miselnem izhodišču temelji letošnja Draga?
Kakor je zapisano v uvodni misli biltena letošnje 47. Drage, so naše misli obrnjene v prihodnost. To je sicer skoraj konstanta vseh dosedanjih Drag, tokrat pa je pogled naprej povezan z odgovornostjo, ker bo vsako naše sedanje dejanje imelo posledice jutri in še dlje. Odgovornost torej do sebe, ampak predvsem do tistih, ki bodo prišli za nami in nimajo nobene krivde, da bi morali prenašati posledice naše sedanje neodgovornosti.
Ali bi nam lahko podrobneje predstavili program, seznam predavateljev in teme, ki jih bodo gostje obravnavali?
47. Draga se bo začela v petek, 31. avgusta, z okroglo mizo, namenjeno manjšinski problematiki, ki je aktualna za Slovence tako v Italiji kot v Avstriji. Pravzaprav bo namenjena vprašanju, ki se že desetletja pojavlja med nami, povzroča nesoglasja in polemike ter nas pušča nezadovoljne. Gre za vprašanje zajamčene izvolitve predstavnikov manjšine v izvoljene institucije. Slovenci v Italiji in Avstriji se za tako pravico, ki mora biti neodvisna od številčne moči manjšine, zaman potegujejo, italijanska manjšina v Sloveniji pa polno uživa to pravico od prvih parlamentarnih volitev. Podedovala jo je od federativne Jugoslavije. Da bi lahko primerjali stanje in zadevno zakonodajo, smo si omislili okroglo mizo z zastopniki vseh treh manjšin: za Italijane v Sloveniji bo govoril poslanec Roberto Battelli, za Slovence v Avstriji odvetnik Rudi Vouk, za Slovence v Italiji pa odvetnik Damijan Terpin. Sobotna tema Drage bo namenjena ekologiji. Predavateljica bo dr. Lučka Kajež Bogataj, znana strokovnjakinja na področju varstva narave, ki se že dolgo doma in v mednarodnih institucijah poteguje za bolj odgovorno družbo, ki bi morala zavreči nenehno gospodarsko rast kot nujnost sodobnega sveta. Klimatske spremembe, ki so v zadnjih letih vse bolj opazne, so močno opozorilo, da narava ne prenese pretiranega izkoriščanja, katerega povzročitelj je človek. Potrebni pa bodo popolnoma novi prijemi tako politične kot gospodarske narave.
V nedeljo dopoldne bo po maši, ki jo bo za udeležence Drage daroval škofov vikar za slovenske vernike Tone Bedenčič, govoril prof. Branko Klun o temi Temeljna duhovnost in religija. Predavatelj, ki poučuje filozofijo na teološki fakulteti ljubljanske univerze, bo skušal odgovoriti na vprašanje, ali je sploh možna religioznost, ki ne temelji najprej v duhovnosti. Gre za eno glavnih vprašanj sodobne krize verskega življenja v svetu.
Letošnjo Drago bo sklenil slovenski minister za šolstvo, kulturo in šport prof. dr. Žiga Turk. Priznani strokovnjak za informatiko bo govoril o svoji viziji prihodnosti razvoja slovenske družbe, ne da bi pozabil na preteklost, ki je postavila pogoje za sedanje razmere.
Ketere pa bodo spremne pobude letošnje Drage?
Spremna pobuda, ki bo odslej stalnica Drage, bo podelitev Peterlinove nagrade, ki je bila ustanovljena ob stoletnici rojstva Jožeta Peterlina. Omislili so si jo Slovenska prosveta, Društvo slovenskih izobražencev, Mladika, Radijski oder, Finžgarjev dom in Slovenski kulturni klub ob sodelovanju družine zaslužnega kulturnika in prosvetnega delavca, ki je bil v prvi povojni dobi močno zaslužen za obnovitev slovenskega šolstva na Tržaškem. Na noge je postavil Slovensko prosveto in uresničil številne pobude, ki še danes živijo in delujejo. S to nagrado hočejo omenjene ustanove nagraditi tiste, ki v duhu njegovih vrednot v ožjem in širšem slovenskem prostoru delajo za skupno dobro.
Slovesna podelitev bo potekala v nedeljo, 2. septembra, popoldne tik pred zadnjim predavanjem. Takrat bomo tudi predstavili bogato ilustriran zbornik o Jožetu Peterlinu.
Spremna prireditev, se pravi koncert znanih skupin, bo pod šotorom Drage že tretjič. Po Perpetuum Jazzile in Slovenskem oktetu prihaja v goste pod šotor zbor Alfa in Omega z jazz instrumentalisti, ki bodo s koncertom JAZZ SACRAL izvajali znana dela, ki zrcalijo luč krščanske duhovnosti. Koncert bo na prvi dan Drage, v petek, 31. avgusta, ob 21. uri.
IG
