Volilni priročnik pred pomembno nedeljo

V nedeljo nas čakajo 11. parlamentarne volitve, na katerih bomo volili 90 poslancev v državnem zboru. Slovenska večina bo volila 88 poslancev, medtem ko bosta italijanska in madžarska narodna skupnost volili vsaka svojega predstavnika. Na dan razpisa volitev v januarju je bilo volilnih upravičencev 1.698.352.

Glasovanje se je sicer že začelo v torek, ko so se odprla volišča za predčasno glasovanje. To bo trajalo do vključno četrtka. V soboto opolnoči bo nato nastopil volilni molk, ko nagovarjanje volilcev h glasovanju za katerega od kandidatov ali strank ni več dovoljeno. Ni pa prepovedano pozivanje k udeležbi na volitvah. Volilni molk bo prenehal veljati z zaprtjem volišč, ki bodo v nedeljo odprta od 7. do 19. ure. Poleg standardnega glasovanja bo potekalo tudi glasovanje po pošti, na domu in na slovenskih diplomatskih predstavništvih po svetu.

Stranka bo v parlament vstopila, če osvoji vsaj štiri odstotke glasov. Mandati poslancem se delijo na dveh ravneh, in sicer v volilni enoti, ki jih je po Sloveniji osem, ter na ravni cele države. Kot piše na vladni spletni strani, se v volilni enoti mandati delijo na podlagi volilnega količnika. Ta se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom poslancev, ki se volijo v volilni enoti, povečanim za ena, ter zaokroži na celo število navzgor. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikorkrat je količnik vsebovan v številu teh glasov. Pri delitvi mandatov se upoštevajo le stranke, ki so na ravni države dosegle štiriodstotni prag. Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, se razdelijo na ravni države. Listam se dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli na podlagi seštevkov glasov na ravni države, in številom mandatov, ki so jih dobile v volilnih enotah. A v to zapleteno razlago se ne gre poglabljati, saj vas bodo o številu poslancev in njihovih imenih ažurno obveščali mediji in Državna volilna komisija.

Po zaprtju volišč ob 19. uri bodo nekateri slovenski mediji objavili rezultate vzporednih volitev (t. i. exit poll), ki jih pripravijo javnomnenjske agencije. Čeprav to niso uradni ali končni rezultati, običajno ponudijo dobro indikacijo, kako bi lahko stvari na koncu večera izgledale. Medtem bodo volilne komisije po Sloveniji štele glasove in rezultate sporočale Državni volilni komisiji. Na njihovi spletni strani dvk-rs.si bo mogoče spremljati sprotne rezultate. Če bo šlo vse brez zapletov, bomo pozno zvečer pred seboj že imeli podobo novega parlamenta.

Na tokratnih volitvah kandidira 17 strank oziroma kandidatnih list. Glede na rezultate različnih predvolilnih javnomnenjskih anket jih lahko razvrstimo glede na njihova pričakovanja in domet. Za zmago (in najverjetneje tudi mandat za sestavo vlade) se bosta udarila SDS Janeza Janše in Gibanje Svoboda Roberta Goloba. V naslednji skupini so stranke, ki bodo upale na čim večje število poslancev in posledično čim večji vpliv pri oblikovanju naslednje vlade. Sem lahko prištejemo SD; skupno listo NSi, SLS in Fokusa; Demokrate in skupno listo Levice in Vesne. Sledita stranki, ki bosta lovili štiriodstotni parlamentarni prag. Stranki Resnica so ankete vstop že nekajkrat nakazale, medtem ko je stranka Pirati od njega nekoliko bolj oddaljena, a še v realnem dosegu.

Druge stranke lahko seveda presenetijo, a so glede na različne predvolilne ankete od štiriodstotnega praga precej bolj oddaljene. Bodo pa vsekakor skušale zbrati vsaj en odstotek glasov, ki prinaša financiranja iz proračuna. Predvolilna merjenja podpore so v območje nad enim odstotkom uvrščale stranke Mi, socialisti!, Prerod in SNS, medtem ko se bodo stranke Glas upokojencev, Stranka zaupanja, Koalicija Alternativa za Slovenijo in skupna lista Stranke generacij ter Zelenih Slovenije najverjetneje borile za prečkanje te meje. Skoraj zagotovo pa bosta na repu stranki Rešitev in Sloga, ki bosta kandidirali le v eni volilni enoti.

Za manjšinskega predstavnika italijanske narodne skupnosti kandidirajo Stefano Destefano, Christian Poletti, Alberto Scheriani in Felice Ziza. Za poslanca madžarske skupnosti pa Ferenc Horvath in Tomi Horvat.

O sestavljanju koalicij in morebitni novi vladi bomo kakšno rekli po koncu volilnega cirkusa. Stališče predsednice republike Nataše Pirc Musar je znano. Mandat za sestavo vlade bo dobil tisti, ki ji bo zagotovil, da ima v parlamentu potrebno večino.