Naš advent
Ko nas je pred dnevi s svojo prisotnostjo na odprtju razstave Umetniki za karitas v galeriji Ars na Travniku počastil goriški nadškof in predsednik Italijanske dobrodelne organizacije Caritas msgr. Carlo Maria Redaelli, smo ga organizatorji naprosili, naj nam pove neko misel ob vstopu v adventni čas, ki se je začel dan kasneje, minulo nedeljo. Msgr. Redaelli nas je presenetil z besedami o lepoti, povedal je, da sam naroča sodelavcem dobrodelne organizacije Caritas, naj lepo uredijo sprejemne prostore za revne, uboge in begunce z vseh strani sveta. “Veliki ruski pisatelj Dostojevski je imel prav, ko je zapisal, da bo lepota rešila svet, in zato sem zares vesel vaše razstave, kajti lepota je tista, ki osmišlja naše življenje, govori o večni Lepoti. In tudi naš adventni čas govori o lepem pričakovanju, verniki čakamo rojstvo Kristusa, a smo obenem tudi čuječi, ker ne vemo, kdaj bo drugič prišel Gospod,” je povedal goriški nadškof, ki je z zanimanjem poslušal zgodbo prav vsakega umetnika, ki je svoja dela podaril za revne otroke, vojne sirote, katerim bodo šla letos denarna sredstva od prodanih del razstave Umetniki za karitas. Te dni smo izvedeli za imena letošnjih Prešernovih nagrajencev in prav vsi med njimi so iskali in še vedno iščejo Lepoto. Koliko lepega je v adventu, v mesecu decembru, ki ima svoj vrh v obhajanju božičnih praznikov, in v prazniku Novega leta! Če verniki vsako leto znova razmišljamo o svoji umeščenosti v prostor in čas, o lastnem in drugih življenjih ter skušamo vedno znova slediti nezamenljivi večni Lepoti, ki sije iz evangelija, pa se moramo veseliti tudi življenj in bližine vseh tistih naših sopotnikov, ki sicer niso več dejavno kristjani, ki so se morda tudi zaradi našega ne ravno zglednega življenja odvrnili od Cerkve, a se vseeno veselijo božičnega in prednovoletnega časa. In naj nam pogled in misli gredo predvsem k revnim, bolnim, ostarelim, prebežnikom, na rob potisnjenim, ker so tudi ti, kot smo mi, poklicani k večni lepoti in veselju, k pričakovanju Kristusa. Ne pozabimo, da je za Marijo in Jožefa advent pomenil bežanje, iskanje varnega zatočišča, v katerem se je nato rodil Jezus. In veselje ob rojstvu je bilo in je še danes vedno izredno. Veselja si privoščimo v adventu, lepote in Lepote, da, tudi lučk in glasbe, a tudi tišine, ki odpira srca in duše, da vidijo globlje in najdejo mir, po katerem vsi stremimo.