Na taboru tudi številni duhovni trenutki
Na programu 6. jamboreeja so imeli pomembno mesto tudi duhovni trenutki, med temi bdenje v petek zvečer. Odlomek iz evangelija po Marku, ko je Jezus izbral dvanajstere (Mr 3,13-19), ki so ga prebrali med odprtjem jamboreeja, je bil iztočnica za prisotne, da so se zvečer poglobili v skavtske poti ter razmislili o prihodnosti SZSO. Med petjem najglobljih skavtskih pesmi so organizatorji vabili prisotne, da na lističe napišejo svoje prošnje, misli ali zahvale in jih obesijo na leseni križ, od koder so črpali prošnje in zahvale med množično nedeljsko mašo.
V soboto, ko je bil dan z delavnicami namenjen osebni rasti, je prisotne prav tako spremljal odlomek iz evangelija po Marku, ko je Jezus poslal dvanajstere na prvo misijonsko pot (Mr 6,6-13). Besede, ki so jih prebrali med jutranjim zborom pod jamborom, so prisotne spodbudile, naj se prepustijo voditeljem delavnic pri usvajanju novih veščin. V nedeljo pa je bil z izbranim odlomkom iz evangelija po Marku o največji zapovedi (Mr 12,28-31) izpostavljen pomen skupnosti in ljubezni do bližnjega.
Med jamboreejem so maše darovali goriški in tržaški duhovniki, ki so v vseh teh letih sodelovali s skavti. Med nedeljskim bogoslužjem so za oltarjem stali g. Franc Šenk, msgr. Karel Bolčina, g. Anton Bedenčič, g. Marijan Markežič in g. Mateusz Gach. Slednji je skrbel za duhovnost mladih tudi med dvotedenskim taborom izvidnikov in vodnic.
Pridigo na osnovi odlomka iz evangelija po Mateju, ko Jezus vabi Petra k sebi (Mt 14,22-33), je med nedeljsko mašo oblikoval g. Bedenčič, ki je bil prvič duhovni vodja skavtskih taborov tržaškega stega že pred več kot 50 leti ter je mašo daroval tudi na prvem zamejskem jamboreeju leta 1976. Prisotne je spomnil, da moramo zaupati Jezusu in ne misliti, da lahko sami prebrodimo in rešimo vse težave. “Ko imamo Jezusa v svoji sredi, lahko premagujemo vse viharje,” je povedal ter dodal: “Če pozabimo in mislimo, da smo sposobni sami reševati in sami voditi, da bomo s kulturo ali politiko lahko rešili verske stvari, bomo zgrešili. Edino v Kristusu se lahko rešimo.” Obenem je izpostavil, kako pomembno je razumeti pomen skupnosti. Med sveto mašo so vsi skavti in skavtinje tudi obnovili svojo obljubo in se tako še bolj povezali v veliko skavtsko družino.
Bogoslužje na taboru sta vedno spremljala skavtsko petje in glas kitar. V petek in soboto je bila sveta maša po namenu – vsak udeleženec je zase lahko izrazil, za kaj si želi darovati mašo. Nedeljsko bogoslužje pa je bilo v glavnem zahvala za vse, kar je skavtsko življenje prineslo vsakemu izmed prisotnih.
