V Medžugorje mladi in manj mladi iz 73 držav na Mladifest 2026
Na 37. Mladifest v Medžugorje sem šla na priporočilo prijateljice Darje. Letošnji festival je imel naslov Ad fontem – K izviru. Udeležili so se ga mladi in manj mladi iz 73 držav: Južna Koreja, Madagaskar, Peru, Brazilija, Argentina, Paragvaj, Čile, Mehika, Nikaragva, Gvatemala, Honduras, Kolumbija, Panama, Portoriko, Kanada, ZDA, Kitajska, Hongkong, Nova Zelandija, Filipini, La Reunion, Macao, Libanon, Ukrajina, Rusija, Armenija, Gana, Gabon, Benin, Nigerija, Eritreja, Portugalska, Anglija, Litva, Irska, Luksemburg, Češka, Nizozemska, Belgija, Srbija, Romunija, Madžarska, Moldavija, Bolgarija, Avstrija, Nemčija, Slovaška, Poljska, Portugalska, Švedska, Latvija, Albanija, Hrvaška, Sveta Lucija, Francija, Vatikan, Italija, Slovenija, Švica in še kakšna. Po ocenah se je letošnjega Mladifesta udeležilo okrog 70 do 80 tisoč mladih. Veliko ljudi (približno 15 milijonov) naj bi program spremljalo prek družbenih omrežij, po radiu ali televiziji. Ves program, posebno kateheze in pričevanja, se simultano prevaja v okrog 20 svetovnih jezikov.
Kar sedem avtobusov je pripeljalo udeležence iz Slovenije. Veliko slovenskih in tujih družin ter posameznikov je prišlo z lastnim prevozom. Nekateri od njih so tu preživeli letni dopust. Vsi, s katerimi sem govorila, se v Medžugorje radi vračajo. Našo skupino sta vodila zakonca Peter in Ivanka Tihle. Večina potnikov je bilo deklet in fantov, starih med 14 in 17 let. Drugi so bili najbrž še v službah, ostali smo bili upokojenci, med nami sta bili tudi dve starejši gospe na berglah in mama osmih otrok (trije so ostali doma, pet jih je šlo na Mladifest). Nastanjeni smo bili v Pensionu Kole, ki je v bližini cerkve. Sobe so bile sicer skromne, a čiste in klimatizirane, v vsaki je bil umivalnik, tuš in wc. Ob devetih zjutraj in ob treh popoldne smo se zbrali v jedilnici in uživali v res odlični in pestri hrani.
Festival je trajal od 1. do 6. avgusta. Vsak dan smo se udeležili programa: jutranje svete maše, zanimivih katehez, navdihujočih pričevanj, molitev rožnega venca in večerne adoracije pred izpostavljenim Najsvetejšim. Prvi večer je bila slovesna otvoritev festivala. Spremljali smo dolg sprevod mladih, ki so nosili zastave in napise z imeni svojih držav. Slišati je bilo tiho glasbo, petje, molitev. Sledila je sveta maša in adoracija. Naslednje jutro smo se še v mraku začenjali vzpenjati na Križevec – hrib prikazovanj. Pot je strma, med ostrimi skalami iščeš, kam bi stopil. Kljub težkemu terenu nekateri hodijo bosi. Na hrib so šli mladi, stari in tudi starši z majhnimi otroki. Po poti smo molili rožni venec, pri vsaki postaji križevega pota je gospa Ivanka mladim iz naše skupine namenila katehezo. Kak dan pred odhodom smo šli še na hrib Crnica. Tudi tu je pot strma in kamnita, morda še malo bolj zahtevna kot tista na Križevec. Obiskali smo Majčino selo, kjer sestre vodijo dom za osirotele otroke, in vrt sv. Frančiška Asiškega, kjer smo imeli sveto mašo, medtem ko je vzhajalo sonce.
V programu je bila tudi procesija z Marijinim kipom, meditacija z lučkami pred Križanim in gledališka predstava skupnosti Cenacolo. Zelo močne kateheze, ki so nas vse zelo nagovorile, so imeli patri frančiškani. Letos je Frančiškovo leto, tako so govorili največ o sv. Frančišku, njegovi veri in kako se je vedno znova vračal k izviru. Predstavili so tudi Frančiškov svetni red in Frančiškovo mladino Bosne in Hercegovine. Tudi pričevanja so se vseh zelo dotaknila. Med pričevalci so bile redovnice, duhovniki in laiki. Pripovedovali so o svojem življenju, stranpoteh, strahu, ranah, spreobrnjenju, ljubezni, veri. Vsa pričevanja so posneta in dostopna na YouTubu.
Predzadnji dan je pri večerni adoraciji sodelovalo 654 duhovnikov, zadnji dan pa 690. Okoli cerkve so bile vse dni dolge vrste vernikov, ki so čakali na spoved. Spovedniki so spovedovali dolgo v noč. Vsak dan se je program zaključil s pesmijo, mladi pa so potem še peli in plesali pred cerkvijo.
Pravijo, da je Mladifest v Medžugorju kot Združeni narodi. V Medžugorju res doživiš in vidiš marsikaj, predvsem veliko veselja. Če bi bilo tudi v ZN tako …
