Okrepili so vezi, nastala je uspešna skupina

Marsikdo je v teh dneh potrdil, da je 6. slovenski zamejski jamboree uspel, in izrazil veliko zadovoljstvo, da so mladi tako velik izziv sprejeli in uresničili. Med najbolj zadovoljne sodita načelnika dogodka Neža Petaros in Andrej Čavdek, kljub temu da sta z ostalimi člani tropa spala le nekaj ur na noč, kot je značilno za skavtske voditelje, ki se ob koncu dnevnega programa šele skupaj usedejo, pregledajo, kako so potekale dejavnosti čez dan, in načrtujejo naslednji dan.

Trop z načelnikoma ima pri organizaciji množičnega dogodka veliko odgovornost, kot pa nam je povedala Neža, se je sama brez pomislekov “vrgla v igro”, še posebej zaradi večletnih izkušenj pri organizaciji drugih, sicer manjših taborov. Delo je bilo vsekakor bolj zapleteno, ker je pri organizaciji sodelovala večja skupina, treba pa je bilo zagotoviti večjo varnost in urejenost za tako veliko število udeležencev. Ko so Andreju predlagali, da bi prevzel vlogo načelnika, je imel nekaj več pomislekov, ker je takoj vedel, da bo ta funkcija od njega zahtevala velik mentalni in fizični napor. Danes pa je zadovoljen, da je vlogo sprejel. Da se je odločil prav, je bil prepričan že med postavljanjem tabornega prostora, ko so člani delovne skupine dokončno pokazali, da lepo sodelujejo in učinkovito delujejo skupaj.

Tridnevni dogodek je potekal po programu brez zapletov, ker je trop poskrbel, da je bilo vse vnaprej določeno. Če lahko na manjših taborih, kot nam je priznala Neža, kaj malega tudi improviziraš, si na tako velikem dogodku tega ne moreš dovoliti.

Za marsikaterega danes aktivnega skavta je bil to prvi jamboree, ker so bili pred dvajsetimi leti še premajhni ali jih sploh še ni bilo na svetu. To velja tudi za Nežo, ki je bila leta 2006 za eno leto premajhna, da bi se ga lahko udeležila kot skavtinja. Andrej pa je bil takrat že volčič, a premajhen, da bi ohranil žive spomine na veliki dogodek. Spomni se le velike količine dežja, ki je zaznamovala takratni jamboree, pa tudi občutka, ki ga je imel takrat, pri komaj devetih letih – da je bil del velikega in pomembnega dogodka. Tega se bodo najbrž čez nekaj let spomnili tudi mali udeleženci letošnjega množičnega tabora.

Preberi tudi kaj so povedali nekateri udeleženci jamboreeja (klikni in preberi).