Migrantska kriza se nadaljuje
Italijanska vlada je minuli teden razglasila krizno stanje zaradi vse večjega števila migrantov, ki prihajajo k nam prek Sredozemskega morja in po tako imenovani balkanski poti. Vlada je sprejela odlok o migrantski krizi in imenovala Valeria Valentija za komisarja. Valentija poznamo, saj je bil dve leti tudi prefekt v Trstu. Sedaj ima pooblastila, da lahko po Italiji, torej tudi pri nas, poišče in hitro ustanovi t. i. zbirališča (“hot spot”) za migrante ter izda druge odločbe in sprejme ukrepe, za katere meni, da bodo olajšali upravljanje migrantov, predvsem pa preprečili tihotapljenje in vse nezakonite prihode. Odlok o izrednem stanju zaradi migrantov je politično dejanje, ki je naletelo na vrsto polemičnih odzivov. Da gre za zapleteno vprašanje, priča tudi takojšen obisk slovenskega notranjega ministra pri italijanskem kolegu v Rimu. Po srečanju sta ministra spravljivo govorila o skupnem prizadevanju Italije in Slovenije, da se zajezi nelegalna trgovina z migranti, napovedala sta še tesnejše sodelovanje ob meji, naglasila sta potrebo po večji in predvsem konkretni pomoči Evropske unije Italiji. Odlok o migrantski krizi je naletel na nasprotovanje predvsem zaradi t. i. krčenja pravic do zaščite migrantov. Humanitarne organizacije opozarjajo, da bo v Italiji sedaj še več nezaščitenih migrantov, ki ne bodo imeli pravice do zakonitega dela. V nedavnem finančnem načrtu italijanske vlade je zapisano, da brez migrantov Italija nima nobene prihodnosti. Italija se nezadržno stara; industrija, kmetijstvo in tudi terciarni sektor potrebujejo delavce, ki jih ni na tržišču. V nekaj letih bo število upokojencev v Italiji enako številu zaposlenih, preprosto: Italija krvavo potrebuje delavce, ki bodo plačevali pokojnine. Odlok pa zadeva tudi nas, ki živimo ob državni meji. Kaj hitro se lahko zgodi, da bomo zopet imeli na meji vrste, kontrole. Avstrija je spet podaljšala tako stanje na slovenski meji. In tega si seveda ne želimo.
