Matura 2026: Malina Dolhar pisala o mladih, družbi in angažiranosti
V času zrelostnih izpitov na goriških in tržaških višjih šolah smo zbrali nekaj mnenj članov komisije in maturantov. Več lahko preberete v drugem članku (klikni in preberi).
Mlada aktivna članica naše družbe Malina Dolhar je ravnokar zaključila šolsko pot na znanstveni smeri liceja France Prešeren v Trstu.
Kako si preživela to izpitno obdobje? Kakšne so se ti zdele pisne naloge in teme?
Meni so bile predlagane teme všeč. Sem bolj vešča v pisanju kot v govorjenju, zato sem se bolje znašla pri pisnih nalogah, ker sem svoje ideje lahko bolje razvila, ideje sem imela bolj zbrane, v šestih urah sem lažje povezovala svoje znanje.
Na ustnem pa je treba biti hitrejši v odgovorih, sem pa zadovoljna tudi s tem delom izpita.
Katere teme si zbrala?
Pri slovenščini sem esej napisala na podlagi iztočnice Žige Turka, odlomka iz prispevka za zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, in se tako poglobila v razmišljanje o času in pri tem povezala teme, ki smo jih obravnavali med poukom filozofije.
Pri italijanščini sem izbrala govor Mattarelle, ki ga je imel letos 2. junija. Mladenič ga je vprašal, kaj meni o mladih, Mattarella pa je odgovoril, da ima o njih pozitivno mnenje, kar je tudi argumentiral. Sama sem to povezala z družbeno angažiranostjo mladih v zamejstvu in tako temi dala širši okvir.
Postavila sem tezo in antitezo splošnemu prepričanju, da so mladi na splošno neodgovorni. Po eni strani se s tem strinjam – tu sem se navezala na filozofinjo Simone Weil. Ta pravi, da se mladi težko povežejo s politiko, ker z njo nimajo stika in se jim zato zdi oddaljena. Trdila je tudi, da današnje politične stranke razmišljajo predvsem o medsebojnih spopadih in ne skrbijo za skupno dobro. Zato se mladi politiki ne približajo, saj imajo občutek, da to ni prostor, kjer se gradi boljša prihodnost zanje.
Po drugi strani pa iz lastnih izkušenj vem, da mladi zmorejo veliko, če verjamejo, da je nekaj vredno truda. Mladi so lahko nosilci sprememb, vendar morajo biti slišani. Do skupnega dobrega je treba priti z obeh strani.
Sama si aktivna v različnih krogih. Kje?
Sem članica Društva mladih Slovencev v Italiji DM+, sodelujem pri mladinskih prilogah Rast v reviji Mladika in Direkt v Primorskem dnevniku, nekaj pa sem napisala tudi za vaš tednik. Poleg tega sem skavtinja in pojem pri zboru Anakrousis.
Kje boš nadaljevala študijsko pot?
Vpisala sem se na Univerzo na Primorskem, v Kopru bom študirala na smeri Komuniciranje in mediji v okviru Fakultete za humanistične študije.
Kako to, da si se odločila za to smer?
Vse, kar počnem, me vodi v to, da bi postala novinarka. Nisem želela izbrati fakultete, ki bi se tako specifično ukvarjala z novinarstvom, ker mislim, da se lahko dela naučim na terenu z izkušnjami, ki jih zbiram. Mislim, da bolj potrebujem širšo izobrazbo, kar se tiče komunikacije, ekonomije in družbe.
O svoji izkušnji so več povedalu tudi:
- Diego Emusici, čezmejni dijak, ki je licej v Gorici izbral zaradi njegove kakovosti
- Andrian Černic, ki bo študijsko pot nadaljeval v Amsterdamu
- Soraja Tosolini, ki je maturirala na liceju S. Gregorčič
- Ester Paulin, ki je maturirala na zavodu Cankar-Vega-Zois
- Anja in Petra Sosič, maturantki na zavodu Ž. Zois in liceju A. M. Slomšek

