Kako zrela je letošnja generacija maturantov?

Zbrali smo mnenja članov komisij o letošnjem zrelostnem izpitu

Na drugostopenjskih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu se je zaključila matura. Komisije, ki so ji na vseh šolah sestavljala dva notranja in dva zunanja člana, so kandidate ocenile na podlagi treh pisnih nalog in kolokvija.

Za mnenje o letošnji pripravljenosti dijakov, ustreznosti oblike preverjanja znanja in splošnem vtisu o letošnjih izpitih smo povprašali profesorje in ravnatelje iz goriškega in tržaškega prostora. Svoje ocene in opažanja so z nami delili prof. slovenščine in članica komisije na klasičnem in znanstvenem liceju Gregorčič-Trubar v Gorici Damijana Devetak, predsednica iste komisije Fulvija Bezeljak, predsednica komisije za humanistični licej Gregorčič in zavod Jurij Vega ravnateljica Loredana Guštin ter ravnatelj Peter Černic, ki je letos predsedoval maturitetni komisiji na klasični in jezikovni smeri liceja France Prešeren v Trstu.

Tri pisne naloge

V prvi pisni nalogi iz slovenščine so dijaki za pripravo eseja izbirali med raznolikimi temami, od analize del Cankarja ali Zlobca do iztočnic iz razmišljanj Žige Turka, Franca Bučarja, Zorana Mušiča in Branka Kluna. V Gorici so bili nad prejeto nalogo v glavnem zadovoljni, v Trstu pa so nekateri pričakovali drugačne vsebine.

Z drugo pisno nalogo se je preverjalo znanje v enem izmed glavnih predmetov vsake višješolske smeri. Ta naloga je za dijake navadno najtrši oreh, kar je tudi za letos potrdila prof. Bezeljak. Kljub temu pa so bili dijaki po pisnih nalogah v glavnem zadovoljni, le na humanistični smeri tržaškega liceja A. Slomška je bilo nekaj razočaranih obrazov.

V primerjavi z vrstniki z italijanskih šol so slovenski dijaki opravili eno pisno nalogo več, s katero je komisija preverjala znanje italijanskega jezika. Na ustnem izpitu pa je italijanščina nadomestila enega izmed predmetov, ki jih je ministrstvo določilo za ustni izpit.

Splošna pripravljenost: mladi, ki skozi eseje izzivajo odrasle

Vprašani profesorji in predsedniki komisij so splošno pripravljenost dijakov ocenili pozitivno. Jezikovne spretnosti in kompetence maturantov ostajajo na visoki ravni, kar se je jasno odrazilo predvsem pri pisnem delu izpita. “V nekaterih pisnih nalogah iz slovenščine in italijanščine je na dan prišel marsikateri svež in bister pogled mladih na svet,” opaža prof. Devetak. Izpostavila je predvsem drugi predlagani esejistični naslov v nalogi iz italijanščine, ki je obravnaval pogled predsednika Sergia Mattarelle na mlade: “Pri tej temi so dijaki tudi postavljali vprašanja nam, odraslim bralcem, in s tem spretno obrnili perspektivo.” Kot je izpostavila prof. Devetak, pa so tako pri slovenski kot italijanski nalogi številni mladi obravnavali tudi temo vojne.

Ustreznost izpita: letos v ospredju kurikulum in prebijanje ledu

Sogovorniki pojasnjujejo, da gre letos za “zrelostni izpit” v pravem pomenu besede, kar za komisijo ni lahka naloga. Kot je izpostavila ravnateljica Gustin, je še posebej zunanjim komisarjem težko oceniti zrelost dijaka v manj kot uri, kolikor traja kolokvij.

Letošnja novost je bil poseben poudarek na šolskem kurikulumu, ki so ga morali dijaki pripraviti in oddati še pred začetkom izpitov. Na nekaterih šolah profesorji ugotavljajo, da so dijaki to novost nekoliko podcenili in niso povsem razumeli teže, ki jo je imel kurikulum pri letošnjem ocenjevanju.

Nekateri šolniki so letošnjo novost ocenili pozitivno, drugi pa so bili do vse večje podjetniške vizije šolskega sistema nekoliko skeptični. Ravnatelj Černic še posebej pozdravlja uvodno samopredstavitev, s katero je dijak začel ustni del izpita. Vsak je na svoj način spregovoril o kompetencah,  ki jih je osvojil med šolanjem, in opisal, kako mu je ta pot pomagala osebnostno zrasti. Černic poudarja, da ta uvodni del dijaku omogoči, da prebije led in s profesorji vzpostavi sproščen odnos. “Prej je komisija kandidatu ponudila gradivo in od njega pričakovala, da bo okoli tega samostojno povezoval snov – to je bil večinoma monolog. V sedanjem sistemu profesor zastavi vprašanje in počaka na odgovor, s čimer se takoj vzpostavi komunikacija. Letošnja struktura ustnega izpita je zato dosti bolj dialoška, kot je bila lani.” Ravnateljevo trditev so potrdili tudi nekateri dijaki, ki so po končanem ustnem izpitu povedali, da je izpraševanje potekalo v obliki dialoga.

Valditarova reforma: manj predmetov, a več globine in dialoga

Letošnja reforma je sicer prinesla le nekaj premikov v praksi. Glavna sprememba je zmanjšanje števila ocenjenih predmetov – namesto šestih so letos po novem preverjali le štiri. Nekoliko se je spremenila tudi struktura kolokvija, ki je zdaj izrazito usmerjen v preverjanje kompetenc izrecno tistih predmetov, ki so bili določeni v februarju. Če je bil profesor, ki med letom poučuje slovenščino in latinščino, imenovan za izpraševalca slovenščine, je na izpitu preverjal izključno znanje slovenščine. Kot je še posebej poudaril ravnatelj Černic, je taka omejitev dvorezen meč. Po eni strani komisiji onemogoča, da bi ocenila celotno širino dijakove pripravljenosti, povezave med različnimi predmeti so bolj omejene. Po drugi strani pa ta sistem dijakom omogoča, da se v izbrane predmete bolj poglobijo, profesorjem pa daje prostor, da pri spraševanju zaidejo v večjo globino.

O svoji izkušnji so več povedalu nektari maturanti v Trstu in Gorici:

• Diego Emusici, čezmejni dijak, ki je licej v Gorici izbral zaradi njegove kakovosti
• Andrian Černic, ki bo študijsko pot nadaljeval v Amsterdamu
• Malina Dolhar, ki je na maturi pisala o mladih, družbi in angažiranosti
• Soraja Tosolini, ki je maturirala na liceju S. Gregorčič
• Ester Paulin, ki je maturirala na zavodu Cankar-Vega-Zois
• Anja in Petra Sosič, maturantki na zavodu Ž. Zois in liceju A. M. Slomšek