Znanstvena monografija dr. Valentinčiča o varstvu manjšin v Sloveniji in primerjavi z drugimi državami
V petek, 17. aprila, je v prostorih Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček v Trstu potekala predstavitev nove, dopolnjene izdaje italijanskega prevoda znanstvene monografije dr. Dejana Valentinčiča z naslovom La tutela delle minoranze in Slovenia in prospettiva comparata, con un’analisi dei pro e contro del principio di autoctonìa. Knjiga predstavlja celovit oris, kako Slovenija varuje svoje manjšine, in primerjavo z drugimi skupnostmi. Na kulturnem petkovem večeru so poleg avtorja dela pri pogovoru sodelovali še deželni svetnik Marko Pisani, odv. Andrej Berdon ter odv. Peter Močnik.
V imenu krožka Virgil Šček je na večeru pozdravila Maja Lapornik, ki je uvodoma poudarila, da jim je izdaja te pomembne študije v italijanščini v velik ponos. Pojasnila je, da je to knjiga, ki jo bi moral vsak imeti na svoji nočni omarici, predvsem tisti, ki se ukvarjajo z vprašanjem varstva slovenske narodne skupnosti v Italiji. Dodala je še, da je to pomembno delo doktorskega profila in da je sicer druga, dopolnjena izdaja monografije, saj je bila prva izdana brez uvodnih nagovorov leta 2024.
Besedo je nato prevzel deželni svetnik Marko Pisani, ki je pojasnil, da je to prva predstavitev nove knjige, ki je sicer bolj primerna za kako pisalno ali študijsko mizo, saj šteje kar 16 strani bibliografije. “Študija je zelo obširna in natančna, vključuje pa tudi številne prispevke,” je povedal Pisani. Uvodne nagovore so za študijsko delo prispevali poslanec v DZ Republike Slovenije Felice Ziza, častni profesor tržaške univerze Sergio Bartole, izredni profesor tržaške univerze Pietro Faraguna in redna profesorica videmske univerze Elena D’Orlando.
Pravnik, raziskovalec in predavatelj dr. Dejan Valentinčič je uvodoma povedal, da v knjigi poda celovit pregled sistema varstva manjšin v Sloveniji ter ga postavi v primerjalni okvir. Pojasnjuje, kako država ureja položaj italijanske in madžarske narodne skupnosti, obenem pa analizira tudi položaj romske skupnosti in drugih skupin, ki v Sloveniji uživajo določen pravni status. Njegova obravnava presega zgolj nacionalni okvir, saj slovenski model primerja s sistemi v sosednjih državah, državah nekdanje Jugoslavije ter v širšem evropskem prostoru. Pri tem izpostavlja razlike med državami, ki so manjšinam bolj naklonjene, in tistimi, kjer je raven zaščite manj razvita. Ob tem izpostavi, da slovenski sistem vsebuje nekatere posebnosti, ki jih drugod skoraj ne najdemo. Med njimi omenja dvojno volilno pravico pripadnikov narodnih skupnosti, posebno vlogo manjšinskega poslanca z možnostjo vpliva oz. veta pri vprašanjih, ki neposredno zadevajo manjšino, ter razumevanje enakopravnosti, ki vključuje tudi učenje manjšinskega jezika s strani večinskega prebivalstva. Valentinčič je poleg tega poudaril tudi, da današnji sistem varstva avtohtonih manjšin v Sloveniji predstavlja nadgradnjo rešitev iz časa nekdanje Jugoslavije. Ta je že v šestdesetih letih vzpostavila razmeroma visoke standarde zaščite manjšin, čeprav je bilo to v očitnem nasprotju s splošnim stanjem človekovih pravic v državi. V knjigi je predstavljena tudi primerjava položaja italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Čeprav hrvaška ureditev presega evropsko povprečje, Valentinčič ugotavlja, da ne dosega ravni slovenske ureditve, ki jo označi kot v evropskem prostoru precej edinstveno.
Odvetnik Andrej Berdon je na večeru uvodoma poudaril, da so nekatere države znotraj Evropske unije z dolgo demokratično tradicijo pogosto manj naklonjene manjšinam, kar postavlja pod vprašaj ustaljene predstave o evropskih vrednotah. Izpostavil je tudi, da je že Jugoslavija razvila določena napredna načela varstva manjšin, ki jih je Slovenija pozneje nadgradila. Po njegovem mnenju Slovenija danes predstavlja nekakšen zgled, saj ima zelo razvit in poglobljen sistem zaščite, kar povezuje tudi z zgodovinsko izkušnjo slovenskega naroda. Opozoril je še na vprašanje načela avtohtonosti, ki ostaja eno bolj razdeljujočih in zanimivih poglavij knjige.
Odvetnik Peter Močnik pa je izpostavil, da je varstvo manjšin v Sloveniji bistveno bolj razvito kot v Italiji. Poudaril je, da slovenski sistem zagotavlja vrsto konkretnih pravic, kot so zagotovljen poslanec z možnostjo vpliva pri zakonodaji, zastopanost v občinskih organih ter določena stopnja samouprave na področjih, kot so šolstvo, kultura in gospodarstvo. Po njegovih besedah imajo v Italiji primerljivo široko zaščito le nekatere posebne avtonomne enote. “V naši deželi, čeprav ima avtonomijo zaradi manjšin, ne moremo odločati o ničemer, od šole naprej, torej bi morali prej kregati Italijo kot Slovenijo,” je poudaril Peter Močnik.
