Marij Maver o Peterlinovem zborniku in Peterlinovi nagradi
Ob praznovanju 100. obletnice rojstva slovenskega kulturnega delavca Jožeta Peterlina na Tržaškem pripravljajo vrsto zanimivih pobud. Ob okrogli mizi Drage mladih, na kateri bodo 1. septembra ob 10. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah spregovorili teolog Ivan Štuhec, novinar Ivo Jevnikar in mladi časnikar Andrej Černic, bo septembrsko dogajanje popestril Peterlinov festival. Vsak četrtek bodo na isti lokaciji angažirane ustanove, ki so živa dediščina njegovega življenjskega dela in nazorov, ter društva, ki so članice Slovenske prosvete. Urednik Mladike in predsednik Slovenske prosvete Marij Maver nam je predstavil še dve poglavji, ki se odpirata ob tej priložnosti.
G. Maver, pri Mladiki boste kmalu izdali knjižno publikacijo, namenjeno Jožetu Peterlinu.
Na letošnji Dragi, in sicer v nedeljo popoldan, bomo predstavili Peterlinov zbornik. Ideja zanj se je porodila leta 1996 ob 30. obletnici smrti, ko smo na Donizettijevi ulici v Trstu priredili simpozij v čast njegovemu liku in delu. Z različnih zornih kotov (radio, šolstvo, pedagoško in organizacijsko delo itn.) so o njem spregovorili Zorko Simčič, Mirko Mahnič, Diomira Fabjan Bajc, Nataša Sosič, Liča Roth in drugi ugledni gostje. Dodali smo veliko gradiva iz družinskega arhiva, ob zanimivih dokumentih naj poudarim na primer fotografijo iz taborišča v Monigu pri Trevisu, kamor je preko Koroške zbežal po koncu vojne leta 1945 in kjer je takoj organiziral pouk slovenščine. S prihodom v Trst se je povezal s Srečkom Barago in Vinkom Beličičem, s katerima je pod zavezniško vojaško upravo začel ustanavljati slovenske šole.
Gradiva v zborniku je še veliko.
Našli smo nekaj fotografij iz novomeškega obdobja, ko se je že kot dijak udejstvoval v igralskih skupinah, ter seveda fotografije iz ljubljanskih študentskih let. Dodali smo predvojne dnevniške zapise med leti 1936-39, zapis predavanja, ki ga je imel za mlade nekaj mesecev pred smrtjo, pesniške drobce, med katerimi je ponatis spominske pesmi Zore Tavčar ob Peterlinovem veličastnem pogrebu, ter govor, ki ga je Vinko Beličič, njegov sošolec iz Novega mesta, imel ob poimenovanju Peterlinove dvorane na tržaški Donizettijevi ulici junija 1977.
Na Dragi bomo prvič doživeli podelitev Peterlinove nagrade.
Družinski člani so bili pobudniki podelitve nagrade, posvečene Peterlinu za zaslužno osebnost, ki deluje v smislu “Peterlinovih” načel: slovenske zavednosti, krščanskih nazorov, zastonjskega dela, žrtvovanja in nesebičnosti pri delu. Simbolično nagrado bosta predstavljali plaketa v bronu z likom Peterlina ter izvirna grafika, ki jo bo letos ustvaril slikar Edi Žerjal. Naj povem, da bo na njej upodobljen Repentabor. Prav na tem svetem mestu so po vojni stekli prvi slovenski tabori in osrednje množične prireditve, ki so dokazovale, kako je bil človek tega prostora žejen slovenske besede. Od leta 1949 in velikega uspeha Hofmannsthalovega Slehernika naprej…
Ob 47. Študijskih dnevih Draga, od 31. avgusta do 2. septembra, bomo na sobotno jutro tudi mladi stopili v ospredje. Kako komentirate aktualne razsežnosti “Peterlinove dediščine”?
V petdesetih letih se je veliko spremenilo. Dvajsetletje fašističnega podjarmljanja od požiga Narodnega doma naprej je pustilo za sabo povojno pogorišče. Koliko trpljenja in težav smo Slovenci pretrpeli v času fašizma! Začeti je bilo potrebno znova in navdušenje mož, kot so bili Peterlin, Beličič, Jevnikar in Velikonja, je slovenski živelj poneslo v prihodnost. Danes je vse dano, številčno smo manj močni in veliko bolj privatiziramo: želimo si le varnega uživanja za svojim zapečkom. Pri teh stvareh je treba biti realisti: brez vere v prave vrednote bi že zdavnaj vrgli puško v koruzo.
So misli mladih ljudi danes drugje predvsem zaradi krize in nebuloze, skozi katero gledamo naprej?
Mladi so polnozasedeni in pod nenehnim pritiskom, pa naj bo to zaradi šolskih, športnih ali društvenih obveznosti. Zmanjkuje časa, a tudi motivacije in množičnosti. Kriza tega časa je preživetvene narave, a prinaša tudi eksistencialne probleme: od česa bomo živeli od danes dalje? Potrebno bo živeti drugače. Krizo zahodne civilizacije je napovedoval že Kosovel: Evropa je poganjala in osvajala celoten svet, kaj bo pa potem? Drugačni bomo, o tem ni dvoma. Kljub vsemu pa lahko le poudarim pomen znanja. Z več znanja bo lažje, pa čeprav je trg dela nasičen, kajti znanja nam ne more nihče ukrasti.
Jernej Šček
