Pogum kot ključ ženskega podjetništva
Na Gradu Spessa sta SDGZ in SGZ povezala podjetnice iz širšega alpsko-jadranskega prostora
“O čemer lahko sanjaš, lahko tudi uresničiš!” je podjetnice v Koprivnem pozdravila moderatorka Martina Arčon. Na Gradu Spessa je SDGZ ustvarilo priložnost povezovanja za slovensko govoreče podjetnice s širšega alpsko-jadranskega območja. Poleg podjetnic iz Italije in bližnje Slovenije so se srečanja v četrtek, 7. maja, udeležile tudi podjetnice iz Hrvaške, Celovca, Avstrije in Madžarske.
“Žensko podjetništvo je pomembna družbena tema. Vsak drzen cilj terja odločne korake, za katere pa je potreben pogum,” je poudarila Mateja Milost, predsednica Sekcije ženskih podjetnic SDGZ. Ob tem je izrazila željo, “da to ne bi bil zgolj še en poslovni dogodek, temveč prostor navdiha, povezovanja ter ustvarjanja dolgotrajnih vezi in prijateljstev.”
Srečanje z naslovom Ženske v podjetništvu – POGUM, ZGODBE, PODJETNIŠTVO, B2B je SDGZ oblikovala tudi v sodelovanju s Slovensko gospodarsko zvezo iz Celovca. V imenu pobratenega združenja je pozdravil predsednik Feliks Wieser, ki je izpostavil skrb vzbujajoč podatek, da ženske še vedno zaslužijo manj kot moški. Bil je kritičen predvsem do politike, ki bi morala, po njegovem mnenju, izobraženim in usposobljenim ženskam sistemsko lajšati usklajevanje kariere ter družinskega življenja: vrtci pogosto zagotavljajo varstvo le do 16. ure, kar delavkam otežuje polno vključevanje v poslovno življenje. “To so zelo konkretne težave, ki bi jih morala politika reševati sistemsko in premišljeno,” je poudaril Wieser.
Predsednika SDGZ Fabia Pahorja je posebno razveselila številčna udeležba podjetnic iz Kluba podjetnic iz Slovenije, s katerim želi splesti še tesnejše in plodno sodelovanje. Spomnil je tudi, da je SDGZ lani formalno ustanovilo sekcijo ženskih podjetnic, čeprav je ta dejansko delovala že prej. “Zdelo se nam je potrebno in pravilno, da to delovanje tudi formaliziramo,” je dejal. Navsezadnje je kar “60 odstotkov zaposlenih v operativni pisarni SDGZ žensk”. Poudaril je pomen takih in podobnih srečanj podjetnikov: “Ko razmišljam o podjetništvu in poslovnem svetu, ugotavljam, da imamo podjetniki nekaj skupnega: pogosto smo sami, ko moramo sprejemati pomembne odločitve … Prav zato moramo to samoto dopolniti s srečevanji, poslušanjem in iskanjem nasvetov,” je poudaril.
Podjetnice je v imenu ZKB pozdravil tudi Adriano Kovačič. Udeleženke bi sicer morala nagovoriti generalna direktorica ZKB Emanuela Bratos, ki pa je prav v tistih dneh v Srednji Italiji predavala o vodenju banke in sodobnih izzivih bančnega sektorja. “Pri ZKB smo posebej pozorni, občutljivi in ponosni na dosežke žensk, saj velik del vodstva in menedžmenta danes upravljajo prav ženske,” je dejal. Srečanje podjetnic je poleg ZKB Trst Gorica omogočila tudi podpora SBC – Klub slovenskih podjetnikov, Spirit Slovenia in Ministrstvo RS za gospodarstvo, turizem in šport.
V prvem delu srečanja so govorniki predstavili gospodarske razmere in razvojne možnosti vipavskega ter italijanskega trga. Brigita Habjan Štolfa je za Gospodarsko slovensko zvezo orisala stanje na Vipavskem, kjer gospodarstvo še vedno temelji predvsem na mikro in malih podjetjih. Poudarila je tesno gospodarsko povezanost z Italijo, ki ostaja ključni izvozni in uvozni partner regije. Opozorila je tudi na nezanemarljiv demografski padec, saj je Vipavska druga najstarejša regija v Sloveniji: “Vprašanje je, kdo bo ta razvoj podpiral v prihodnje.” Podčrtala je neučinkovito izrabo poslovnih con, ki so pogosto razdrobljene in nepripravljene za večje investicije ali širitev domačih podjetij, zato poziva k tesnejšemu sodelovanju med institucijami, državo in lokalno politiko.
Na podoben način je Andrej Šik, direktor SDGZ, predstavil italijanski trg – to je največji trg, ki meji s Slovenijo. Slovenci imajo onkraj meje Furlanijo – Julijsko krajino, Lombardijo z Milanom, pa tudi Emilijo – Romanjo, ki sodijo po gospodarski moči med najrazvitejša območja v Evropi. “Italijani so pa prvaki birokracije,” je opozoril podjetnice in jim svetoval, naj se pri prvih korakih na italijanskem trgu obrnejo na podporne službe, kot je Service.
Kratek pregled avstrijskega poslovnega okolja je ponudila Katarina Wakounig iz SGZ. Posebej je opozorila na pogosto zapostavljen položaj žensk v Avstriji, ki so v povprečju plačane kar 18 odstotkov manj kot moški; to Avstrijo uvršča med najslabše države v Evropski uniji na področju plačne enakosti.
Posebno spodbuden pa je bil poseg Jasne Tuta o “jadranju skozi življenje” oz. o tem, kako jo je ocean naučil prilagajanja. “Sprememba plana ni neuspeh – včasih je to najbolj modra izbira,” je povedala.
Dogodek so v Spessi sklenili s pogovorom uspešnih podjetnic iz različnih držav. Tanja Sirk iz kmetije in gostilne La Subida, Maja Veber iz avstrijskega podjetja Bio Shots, Tanja Skaza iz slovenskega podjetja Plastika Skaza ter podjetnica Grudenić iz Hrvaške so delile svoje poslovne in življenjske izkušnje. Ob vseh uspehih so posebej poudarile pomen ravnovesja med poslovnim in zasebnim življenjem ter skrb zase, ki je po njihovem mnenju ključna tudi za dolgoročni podjetniški uspeh.
