Lučka, lučca, lučnik
Jezikovnica (211)
V tokratni, prvi avgustovski Jezikovnici sem želela pisati o lučniku, tisti postavni divji cvetici, ki nas ob robu cest ali nekoliko umaknjen od ceste, ob kakšnem grmu ali tik gozda, če se ga je kosilnica ognila, prav v tem času razveseljuje s svojimi precej visokimi pokončnimi rumenimi socvetji. Po drugi strani pa sem želela pisati o sladoledu oz. o prav posebni obliki sladoleda, ki mu rečemo lučka. Kdaj, če ne poleti pisati o sladoledu? Preden sem se usedla k računalniku, pa se mi je posvetilo, kar je kot na dlani. Saj lučnik in lučka sta lahko skupna tema ene Jezikovnice! Oba namreč etimološko izhajata iz luči (latinsko lux). Kako pa iz luči dobimo lučko in lučnik pa še lučco ali lučico? Pojdimo po vrsti.
Navadnemu lučniku (Verbascum phlomoides) pravimo tudi papeževa sveča. Zakaj, nam je lahko jasno, že če cvetočo rastlino, ki je tudi zdravilna, zgolj ošinemo s pogledom. Njeno socvetje, sestavljeno iz drobnih rumenih cvetov, je stasito: ravno in okroglo pa še rumeno po vrhu – rumene pa so bile nekoč voščene sveče, saj so bile iz čebeljega voska rumene barve. Značilnost sveče je, ne samo da sveti, da torej daje luč, temveč tudi, da je ravna, saj poznamo frazem, da je kdo ali kaj raven/ravno kot sveča. Tako lučnik kot papeževa sveča sta pravšnje poimenovanje za to rastlino.
In lučka, sladoled na palčki? Zakaj ravno lučka? Ima kakšno zvezo z lučjo? Prav nobene. Razen da je Lučka pomanjševalnica ženskega imena Lucija, ki spet izhaja iz latinskega samostalnika za luč (lux). In kakšno zvezo ima lučka z Lučko? Od tod dalje pa je zgodba prav zanimiva. Mlečni sladoled na palčki, ki ga je začelo proizvajati znano slovensko mlekarsko podjetje, so namreč poimenovali po hčerki enega izmed njihovih zaposlenih – podrobneje o tem si lahko preberete v člankih, dostopnih na spletu. Tisto dekletce se je imenovalo Lučka, sladoled pa je lučka. V prvem primeru je velika začetnica, v drugem pa mala. Zakaj? Zato ker samostalnik lučka ne označuje več točno določene blagovne znamke, ki se je imenovala Lučka (njeni variaciji sta sladoleda na palčki Ježek in Tom), pač pa obliko sladoleda – sladoled na palčki. Podobno kot rabimo za vsako mineralno vodo kar samostalnik radenska ali za vsako zdravilo proti bolečinam aspirin.
Samostalnik lučka pa še zdaleč ni zgolj sladoled na palčki. Ni pa tudi ne zgolj pomanjševalnica od luči, kot je npr. nočna lučka, temveč označuje tudi regratovo lučko – semena s padalci, ki skupaj tvorijo značilno obliko krogle. Raznaša jih veter, ki mu še zlasti otroci pomagajo tako, da pihnejo vanjo, nakar padalca veselo poletijo.
Za regratove lučke je avgusta že prepozno, saj je regrat rastlina zgodnje pomladi, zaradi milih zim tudi zacveti vsako leto prej; včasih pa se zgodi, da se kakšna regratova lučka pojavi tudi jeseni, saj regrat jeseni, ko spet dežuje, misli, da je znova pomlad. Tistih regratovih lučk najpogosteje ni mogoče razpihniti, saj semena niso zrela in se trdno držijo skupaj. Se pa lahko zgodi, da poleti in jeseni vidimo tudi pocvitanje kukavičje lučce, še ene rastline, ki izhaja iz samostalnika luč, najprej pa cveti med drugim poznopomladanskim poljskim cvetjem, ki ga večinoma predstavljajo ivanjščica, zvončica, ripeča zlatica, kozja brada in grintavec. Lučica je seveda pomanjševalnica luči, uporabil jo je France Prešeren v svojem Slovesu od mladosti, kjer je zapisal, da si mladost zida svetle gradove v oblakih, postavlja zelene trate v puščave in “povsod vesele lučice prižiga”.
Zakaj je kukavičja lučca kukavičja, je jasno, če si ogledamo njeno latinsko ime, ki je Lychnis flos coculi. Zakaj pa je lučca oz. lučica, si mora vsak odgovoriti sam. Mogoče njeno vilasto socvetje nekoliko spominja na ognjene plamene oz. zublje, bolje rečeno zubeljčke, saj je socvetje izrazito majceno, nežno in ljubko. Ne torej lučka, temveč prava lučca je ta edinstvena travniška cvetica.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
