Kriza resnice: kje iskati rešitev?

Družbena omrežja niso več novost, spreminja pa se način njihove uporabe. Danes je novost uporaba umetne inteligence. Ta tehnologija kot taka obstaja že skoraj 70 let, odkar pa so se pojavili uporabnikom prijazni klepetalniki, umetno inteligenco uporabljamo skoraj vsi. S tem orodjem nastajajo tudi neresnične fotografije ali celo videoposnetki, med lažnimi vsebinami pa se pojavljajo tudi politični predstavniki, ki zasedajo vplivne položaje. Na spletu, še posebej zaradi razširjene uporabe družbenih omrežij, se takšne vsebine širijo z neobvladljivo hitrostjo.

Temeljna pravica do kakovostnega informiranja je že dalj časa ogrožena zaradi tako imenovanih lažnih novic (fake news). Ko pa je izmišljen članek opremljen z realistično – čeprav pogosto neverodostojno – fotografijo ali videoposnetkom, je sposobnost kritične analize vsebine še bolj ogrožena, zato s še večjo verjetnostjo pademo v past lažnih novic. “Novinarji”, ki očitno niso bili dovolj spretni, da bi se zaposlili v resnem mediju, ali pa so bili tako spretni, da so v širjenju dezinformacij prepoznali večji dobiček z manj truda, so si nekoč izmišljevali ljubezenske zgodbe o slavnih osebnostih. Danes se to dogaja tudi v resnejših krogih – na spletu se pojavljajo lažne politične izjave in nasploh teme, ki vplivajo na oblikovanje javnega mnenja.

Državni svet italijanske novinarske zbornice je decembra lani odobril nov deontološki kodeks, ki bo stopil v veljavo junija letos, pri čemer 19. člen ureja uporabo umetne inteligence. Ta določa, da mora biti uporaba tehnologije pri sestavi besedila, fotografije ali drugih vsebin jasno označena. Podobno velja za družbena omrežja, na katerih so se že pred časom pojavile oznake za vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco. Sistematičnega nadzora nad uporabo pa še ni. Nedvomno je zdaj že skrajni čas, da se uporaba tehnologije, do katere ima dostop katerikoli uporabnik spleta, jasno uredi.

Kljub temu se sprašujem: ali nas lahko zakonodaja učinkovito zaščiti pred lažnimi novicami? Ko nastane nov zakon, ne glede na področje, se vedno pojavi tudi način, kako ga zaobiti. Tega se seveda ne poslužujejo vsi, a tisti, ki v tem vidijo zaslužek, se bodo brez pomislekov podali po nelegalnih poteh.

Rešitev je treba iskati tudi drugje. Nujno je na primer vlagati v izobraževanje ljudi o uporabi spleta. Vsem uporabnikom družbenih omrežij mora biti kristalno jasno, kako razlikovati priznane medije od neprofesionalnih spletnih strani, članke, ki jih podpisujejo profesionalni novinarji, od gradiva, ki ga ustvarjajo in objavljajo šarlatani. Lažne vsebine se hitro širijo, ker jim verjamemo, jih delimo, prebiramo in se o njih pogovarjamo. Če bi jih vsi znali prepoznati in bi jih preprosto ignorirali, bi avtorji prenehali, ker od tega ne bi imeli več nikakršnega zaslužka.

Vem, da je to uresničljivo le v idealnem svetu, ki ga ni, a k temu moramo stremeti in po tej poti hoditi.