Konklave
Jezikovnica (205)
O čem neki bi pisala v tokratni Jezikovnici, če ne o verjetno v zadnjih tednih medijsko največkrat izpostavljeni besedi? To je seveda konklave, ki je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika: “zasedanje v popolnoma ločenem, zaprtem prostoru, v katerem kardinali volijo papeža”. Beseda konklave ni zanimiva samo zaradi svojega pomena oz. etimologije, temveč s čisto praktičnega, oblikoslovnega, ali če hočete – pravopisnega vidika. Podobno kot pri samostalnikih finale in faksimile se namreč tudi pri sklanjanju samostalnika konklave dogajajo napake, in sicer zaradi zakoreninjenega napačnega prepričanja, da je samostalnik konklave ženskega spola in da je množinski samostalnik kot npr. Sovodnje. Razjasnimo to zmoto že na začetku: Sovodnje so, konklave pa je. Ali drugače: nekaj je v Sovodnjah, kardinali pa so v konklavu – ne pa konklavah (seveda obstaja za samostalnik konklave tudi množina, kar pa ne spremeni njegovega spola, pravilno je seveda takole: v neštetih konklavih so bili v zgodovini izvoljeni številni papeži). Samostalnik konklave tudi ni srednjega spola, zato je napačna taka raba: konklave se je začelo. Pravilno je: konklave se je začel.
Zakaj pri rabi samostalnika konklave prihaja do težav? Navajeni smo, da se samostalniki moškega spola v imenovalniku ne končajo na -e, npr.: sin, korak, človek, medved, ud, zastoj ipd. Vsi našteti samostalniki moškega spola imajo v imenovalniku t. i. ničto končnico, v rodilniku pa prepoznavno končnico -a: sina (zastarelo: sinu), koraka, človeka, medveda, uda, zastoja. Tudi samostalnik konklave ima v rodilniku končnico -a, torej konklava, npr. brez konklava ni izvolitve novega papeža, po čemer je uvrščen med samostalnike moškega spola. Samostalniki moškega spola, ki sodijo v 1. moško sklanjatev, imajo v imenovalniku različne t. i. končaje, lahko se končajo tudi na -o, npr. avto, ali -u, npr. Ceausescu, vse pa jih druži končnica -a v rodilniku: koraka, konklava, avta, Ceausesca ali Ceausescuja.
Na -e se v imenovalniku ne končajo samo prevzeti samostalniki, kakršen je konklave, že samostalnik oče se konča na -e, v rodilniku je očeta, pa še marsikatero domače lastno ime, npr.: Anžè, Anžéta ali Peterlè, Peterléta. Res pa je, da je večina občnih samostalnikov, ki se končajo na -e, prevzetih, npr. poleg že omenjenega finala in faksimila sodita med take še: bienale in penale. Obstaja pa še veliko lastnih imen s končajem na -e, npr. zemljepisni lastni imeni Čile (Čila, v Čilu) ali Zimbabve (Zimbabveja, v Zimbabveju) ali nam geografsko bližji Pordenone (Pordenona, v Pordenonu). Prav tako poznamo precejšnjo skupino končniško naglašenih samostalnikov moškega spola, ki se končajo na -e in so občne besede, ne lastna imena: pire, pireja; žele, želeja; bife, bifeja. Več o teh samostalnikih izveste v Jezikovni svetovalnici na jezikovnem portalu Fran, in sicer prav pri vprašanju Sklanjanje moških imen na -e: “Dante”. Seveda, tudi ime oz. priimek Dante sodi med samostalnike moškega spola, ki se končajo na -e.
Vrnimo se h konklavu. Prva pomenska razlaga v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pravi, da gre za zaprt prostor, kjer kardinali volijo papeža, druga pa, da je to zasedanje kardinalov v tem prostoru. Konklave je torej tako prostor kot postopek, ki se dogaja v tem prostoru, njegova etimološka razlaga, ki je pojasnjena v Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja, pa izhaja ravno iz prostora, saj je samostalnik conclave v klasični latinščini pomenil ’zaprt prostor, soba’, izhaja pa iz samostalnika clavis ’ključ’. Zaključili bi torej lahko, da Sikstinska kapela v času konklava oz. med konklavom sama postane konklave. Še dobro, da sem si njene freske lahko ogledala pred 21 leti, ko konklava ni bilo, zato ni bila zaprta za javnost … Ste opazili, v koliko različnih sklonih sem v ednini uporabila samostalnik konklave? Konklave, konklava, konklavu, konklave, o konklavu, s konklavom.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.

