Prva majska, ne prvomajska Jezikovnica
Jezikovnica (229)
V teh kratkih jezikovnih zapisih, ki se imenujejo Jezikovnica in v katerih vsaka dva tedna osvetlim kakšno jezikovno vprašanje, skušam slediti koledarju, letnim časom, praznikom, spremembam v naravi ipd., skratka: poskušam biti, kolikor je mogoče, aktualna, hkrati pa se ne ponavljati. Ne morem vsako leto pisati o tem, da se božično-novoletni prazniki pišejo z vezajem ali da se nobena beseda v besedni zvezi “mednarodni praznik dela” ali “prvi maj” ne piše z veliko, ker prazniki in posebni dnevi ne sodijo k lastnim imenom. Spomnim se, da sem pred leti prav v tem času pisala o majskem drevesu ali mlaju, pa o tem, kaj vse pomeni samostalnik majnica in da ima španski bezeg, ki nas konec aprila razveseljuje s svojim dišečim videzom, številne sopomenke (poleg majnice), kot so: majnik, jorgovan in flider. Ko sem tokrat sedla za računalnik, sem se zavedla, da bom aprila napisala letošnjo prvo majsko Jezikovnico, ki pa ne bo prvomajska, saj bo izšla šele 7. maja, takrat, ko bodo marsikje na Primorskem že rdečele češnje na vejah. Malo sem se poigrala z besedama majski in prvomajski in se domislila, da bi lahko ponovno kakšno besedo namenila pisavi skupaj in narazen, ki nas pogosto spravlja v zadrego. Kako torej zapišemo pridevnik majski in kako prvomajski? Kaj pa goriški in novogoriški, gorski in ptujskogorski, potoški in loškopotoški? In zakaj Kamniško-Savinjske Alpe, vendar novogoriški, ne pa novo-goriški?
Kot po navadi gremo po vrsti. Pridevnik majski je tvorjenka, natančneje izpeljanka, iz samostalnika maj, piše se skupaj z obrazilom, torej: majski. Pridevnik prvomajski je tudi tvorjenka, vendar podredna zloženka iz besedne zveze prvi maj. Piše se skupaj, in to brez vezaja.
V katerih primerih pa se piše vezaj? Kadar vezaj pomeni “in”, tako je v primerih: slovensko-italijanska meja (meja med Slovenijo in Italijo) ali nemško-slovenski slovar (slovar nemškega in slovenskega jezika) ali belo-modro-rdeča zastava (torej bele, modre in rdeče barve) ali Kamniško-Savinjske Alpe (torej Kamniške Alpe in Savinjske Alpe). Stični vezaj se piše tudi v takih primerih: 5-letni otrok, 14-letnik, 30-letnica (kar ni isto kot 30. obletnica), e-pošta, C-dur, covid-19, pa tudi pri sklanjanju kratic: v NUK-u, čeprav lahko sklanjamo tudi brez dodajanja končnic, torej: v NUK. Vezaj se rabi tudi v zaimku le-ta, ne pa v besedni zvezi “ne le” (napačno je: ne-le). Prav tako je napačno z vezajem sklanjati tuja lastna imena, npr. osebna: George, brez George-a (pravilno: brez Georgea) ali stvarna: Youtube, na Youtube-u (pravilno: na Youtubu). Pa še v nekaterih primerih je vezaj napačen, npr. na nagrobnih spomenikih, kjer piše: Novak-ovi (pravilno: Novakovi).
Zato ker je pridevnik novogoriški podredna tvorjenka iz besedne zveze Nova Gorica, se ne piše z vezajem, saj pridevnik novogoriški ne pomeni, da je novi in goriški (kot so Alpe Kamniške in Savinjske), temveč da je v zvezi z Novo Gorico, torej novogoriški (skupaj in brez vezaja). Seveda se pridevnik novogoriški piše z malo začetnico, razen če bi bil prva beseda lastnega imena. Ni odveč dodati, da se poimenovanje prebivalcev piše z veliko, torej Goričan ali Novogoričan.
Po tem vzorcu imamo iz besedne zveze Ptujska Gora pridevnik gorski in ptujskogorski, iz Loškega Potoka pa potoški in loškopotoški – izbiri slednjega botruje dejstvo, da sem se v Loškem Potoku 25. aprila udeležila odprtja zunanje panojske razstave o Zofki Kveder, ki je tam odraščala in tiste kraje opisala v svojih literarnih delih. V bogatem gradivu, ki sta ga uredila tamkajšnja neutrudna kulturnika Bogdana in Vlado Mohar, med drugim piše, da je pisateljica, čeprav se je rodila leta 1878 v Ljubljani, bila “Potočanka”. Poimenovanje Potočan je poleg izraza Loškopotočan tudi eno izmed poimenovanj za prebivalca Loškega Potoka, pridevnik pa je potoški in loškopotoški.
Obisk lepih notranjskih krajev naj bo moj predlog za čudovit majski (ne prvomajski, ker bo prvi maj, ko bo to besedilo objavljeno, pač že minil) izlet!
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
