Kdo se boji zamejskih Slovencev?

Šestdelna serija o novih pojavih nasilja in protislovanstva od ponedeljka, 20. aprila, na valovih Radia Trst A

V ponedeljek, 20. aprila, se tik pred prazniki, ko se spominjamo zmage antifašizma in konca druge svetovne vojne, na Radiu TS A začenja šestdelna serija o novih pojavih nasilja in protislovanstva do manjšin s pomenljivim naslovom KDO SE BOJI ZAMEJSKIH SLOVENCEV?

Vsak ponedeljek ob 18.00, s ponovitvijo ob torkih ob 10.10, bomo v približno 40 minut trajajočih oddajah raziskovali sodobne pojave nasilja do jezikovnih manjšin in protislovanstva. Izhodišče predstavlja vsakič pripoved o dveh specifičnih situacijah: racije na antifašističem taboru pri Peršmanovi domačiji v organizaciji Kluba koroških študentk študentov na Dunaju, in politična slika v občini Bardo v Terski dolini.

Pripovedni okvir z uvodnim storytellingom, ki ga podpisuje Ana Grilc, pisateljica z Zile na avstrijskem Koroškem, nas vsakič popelje na prizorišče dogajanja, kjer se nam izrišejo pokrajina, tamkajšnji ljudje in negativni občutki, ki jih različne oblike nasilja ali nespoštovanja povzročajo v nastopajočih in torej tudi v poslušalcih. V drugem delu oddaje poskušamo s pomočjo znanstvenic, raziskovalcev, strokovnjakinj in strokovnjakov iz sociologije, politologije, psihologije, jezikoslovja in drugih področij, odgovoriti na izbrana središčna vprašanja. Za strokovni okvir in zastavljanje ciljno usmerjenih vprašanj skrbi Helena Lupinc, diplomantka študija manjšin in večjezičnosti ter študentka človekovih pravic iz Šempolaja. Lucija Tavčar, urednica in režiserka na Slovenskem programu Deželnega sedeža Rai za Furlanijo Julijsko krajino podpisuje uredništvo in režijo niza, ki nam v sodobnem vse bolj polariziranem času želi nuditi nova gledišča in izhodišča za nadaljna razmišljanja o teh vse bolj perečih vprašanjih.

Naslovi posameznih oddaj:

1. Zaznavanje antifašizma kot ekstremizma

2. Protislovanstvo včeraj in danes

3. Retravmatizacija

4. Vidna večjezičnost

5. Pravna zaščita

6. Pogled v bodočnost

Izjave

Helena Lupinc: “Ustvarjalni proces radijskega dokumentarnega niza je pomenil spust v globino vsakodnevnega doživljanja stvarnosti zamejskih Slovenk in Slovencev. Preko znanstvenih virov in pogovorov s strokovnjaki in kulturnimi delavci smo subjektivna, večkrat čustveno nabita doživljanja postavili v dialog z razumom in na tak način skušali oblikovati tak izdelek, ki bi presegal prostor in čas in nudil zatočišče vsem, ki ga lahko najdejo v tej obliki.”

Lucija Tavčar: “Projekt se je rodil iz čustvene reakcije, ki je sledila raciji na Peršmanovi domačiji lani poleti. Kako je mogoče, da smo leta 2025 spet tam? Sama sem namreč po mami koroška Slovenka, po očetu pa pripadnica slovenske manjšine v Italiji in taki dogodki v meni zelo globoko odzvanjajo. S Heleno in Ano sestavljamo res lepo ekipo in mislim, da se tudi na izdelku to pozna. Hkrati nagovarja čustva in išče znanstvene odgovore na za nas manjšince “večna” vprašanja.”

Ana Grilc: “Niz oddaj o strukturnem problemu protislovanstva ter o vsakdanjem nasilju, ki ga doživljamo zamejski Slovenci in Slovenke, odgovarja na vrzel, ki obstaja v medijski pokrajini ter v kolektivnem zavedanju večinskega prebivalstva in deloma tudi v naših skupnostih. Tako večinsko prebivalstvo kot narodne skupnosti smo se tako navadili, da se z manjšinami ravna z ignoranco in prezirom ter da se morajo za vse boriti, da nepravičnosti tega pogosto sploh ne opazimo več. Šele ko se znova zgodi škandal, ki ga ni mogoče prezreti, postane ta globoko zakoreninjena diskriminacija vidna. Z oddajo želimo ozaveščati poslušalce in poslušalke o protislovanstvu, ki sooblikuje naša življenja, ter raziskovati poti do bolj enakopravne družbe za vse.”