Jeruzalem ob Soči

V petek, 9. februarja, so v krasni slavnostni dvorani Coroninijevega dvorca v Šempetru predstavili monografijo Jeruzalem ob Soči dr. Renata Podbersiča o goriških Judih. Založili so jo Goriška Mohorjeva družba, Študijski center za narodno spravo v Ljubljani in Center judovske kulturne dediščine v Mariboru. Po uvodnem pozdravu župana Milana Turka sta knjigo predstavila sam avtor dr. Renato Podbersič in pisec spremne besede dr. Egon Pelikan, oba domačina iz Vrtojbe. Dr. Pelikan je izpostavil dejstvo, da monografija nedvomno predstavlja izjemen doprinos k slovenskemu zgodovinopisju, saj je zgodovina Judov na Slovenskem še slabo raziskovana. Glavni središči slovenskega judovstva sta v stoletjih bili prav Gorica in Maribor. Dr. Renato Podbersič se je osredotočil na goriške Jude, saj je o tej temi tudi zagovarjal svojo doktorsko disertacijo.
V večer sta zelo številno publiko uvedli judovska glasba in petje v hebrejščini v izvedbi Mladinskega pevskega zbora Šempeter-Vrtojba. Šlo je za enkratno in pretresljivo doživetje ob zvokih, ki so stoletja odmevali tudi na Goriškem, vse do tragične množične aretacije in deportacije 23. novembra 1943. Avtor knjige je podčrtal, da sta se po tistih dogodkih vrnili le dve osebi; ena se je po vojni izselila v Izrael, druga pa v Venezuelo. Dejansko v enem samem dnevu so nacisti – v sodelovanju z italijanskimi fašisti – uničili celotno skupnost, ki je v najboljših časih štela več kot 300 članov. Ravno obdobje po letu 1867, ko so Judje postali enakovredni državljani habsburške monarhije, je sovpadalo z “zlato dobo” našega mesta. Čeprav jih ni bilo veliko, so bili zelo vpeti v goriško dogajanje, tako da so že takrat nekateri Gorico imenovali “Jeruzalem ob Soči”. Njihova prisotnost je začela upadati po prvi svetovni vojni s prihodom Italije.
Obširna knjiga, ki ima preko 500 strani in je razdeljena na 11 poglavij, sistematično obravnava vse vidike življenja – in žal smrti – te male, a zelo dejavne skupnosti. Obravnavane so tudi nekatere teme, o katerih ni doslej obstajala še nobena študija, kot na primer judovska skupnost v Ajdovščini, ki je bila zelo dejavna na področju tekstilne industrije.
Po lepem in prijetnem večeru – na katerem je bil prisoten tudi predsednik goriškega Združenja prijateljev Izraela Lorenzo Drašček – je marsikoga zajel nelagoden občutek, da smo se doslej premalo zanimali za to bistveno poglavje naše preteklosti, ki je sooblikovalo naš prostor, in da pravzaprav niti se ne zavedamo, kakšen neizkoriščen kapital ta preteklost predstavlja še danes za naš razvoj. Pomislimo le na judovsko pokopališče v Rožni Dolini – dr. Podbersič ga je označil za pravi “kulturno-zgodovinski biser” -, ki je z 900 pokopi največje judovsko pokopališče na ozemlju Republike Slovenije: tam počivajo svetovno znani rabini in druge osebnosti, o katerih v bistvu ne vemo skoraj ničesar. Skrajni čas je za temeljno ovrednotenje tega obdobja. Zato ta imenitna knjiga predstavlja zelo pomemben mejnik.
Dimitri Tabaj

Šempeter / Predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme